Primorski slovenski biografski leksikon

TUTA Vera, por. BAN, slavistka, kult. delavka, r. 25. jun. 1947 v Tolminu, živi v Sesljanu pri Trstu. Oče Venceslav (Slavko), časnikar (gl. čl.), mati Marica Šorli, brat Igor (gl. čl.). Že istega leta se je družina preselila najprej v Gor., nato 1950 v Sesljan. Osn. š. v Sesljanu, nižja sred. pri Sv. Jakobu v Trstu, Klasični licej v Trstu (matura 1965). U najprej Lettere moderne v Trstu, zadnja dva letnika pa na Fak. Lingue e letterature straniere moderne v Padovi, slov. kot glavni predmet pri prof. M. Jevnikarju; diplomirala 1970 z diplomsko nalogo Podoba duhovnika v delih Ivana Preglja - Una figura tipica nell'opera di I. Pregelj: il parroco di campagna, ki je bila prva diplomska naloga v It., napisana v slov. jeziku. Med študijem se je ukvarjala tudi z dialektologijo in je za ASLEF (Atlante Storico Linguistico Etnografico Friulano) prispevala popis kmečkega orodja v vaseh Cerovlje, Slivno, Repen. Od 1970 dalje je poučevala kot redni prof. (z opravljeno habilitacijo 1973) skupino liter. predmetov (slov., lat., zgod. in drž. vzgojo, zemlj.) na slov. niž. sred. šolah: Rojan 1970–71, Nabrežina 1971–72, Prosek 1972–79, Nabrežina 1979–86. Poleg didaktičnega dela je v teh letih urejala šol. knjižnice (Prosek, Nabrežina), oblikovala šol. prireditve in proslave, bila ur. in mentor šol. glasila Jadro v Nabrežini, bila med organizatorji Tekmovanja za bralno značko na Tržaškem in tudi Tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje. V letih 1980–83 je vodila gledališki krožek na osn. š. J. Jurčiča v Devinu. - Leta 1986 se je upokojila. Odslej se ukvarja z jezikovnimi vprašanji, posebej z didaktiko jezika; na privatnih tečajih poučuje slov. kot drugi jezik: občinski tečaji v Sesljanu in Nabrežini za odrasle, krožek za slov. jezik na it. osn. š. v Nabrežini. V triletju 1986–89 je v slov. vrtcih devinsko-nabrežinske občine opravila raziskavo o razvoju govora dvojezičnih otrok in bila obenem konzulent za jezik in didaktiko jezika. Povzetek tega dela je objavljen v publikaciji Ta hiša je naša (izd. občina Devin-Nabrežina 1989) v pogl. Nekaj o jezikovnih problemih in didaktiki jezika v predšolski dobi. - Od 1987 sodeluje pri petletnem načrtu zavoda IRRSAE za izpopolnjevanje osnovnošolskih učiteljev v znanju materinščine. Za priročnik, ki je še v tisku, je pripravila Poglavje o besedah: kako gojiti besedotvornost otrok in širiti besedni zaklad. 1984 je bila med pobudniki, ki so oživili delovanje Slavističnega društva v Trstu; od tega leta dalje je tajnica društva: poleg organizacijskega dela je tudi ur. Biltena SD, ki izhaja periodično od 1988 dalje kot informativno glasilo slavistov v Trstu, Gorici in Vidmu. - Strok. delo: Prispevek k poznavanju pisatelja Preglja, Zaliv 1970; Nekaj predlogov za raziskavo okolja na nižji srednji šoli, Pedagoški list 2/3, Trst 1982; Analiza jezikovnega stanja v našem šolstvu, referat na posvetu Slov. osn. šola in večjezična kultura otrok, ki ga je organiziral Odbor za šolstvo pri SKGZ 10. dec. 1987 v Trstu; Dvojezičnost: diglosija in bilingvizem, Bilten Slavističnega društva št. 1, Trst 1988; Knjižni jezik in tuji kalki, PDk 1. okt. 1986 (v okviru javne razprave o slov. v javnosti); Jezik mladih, serija 13 oddaj za RAITrstA v jeseni 1988. - Od 1964 dalje dela v skavtskem gibanju, najprej STS (Slov. trž. skavtinje), nato SZSO (Slov. zamejska skavtska organizacija); ustanovila in vodila je razne skupine, bila med ustanovitelji Jambora, skavt. glasila v Trstu, kjer še vedno sodeluje s problemskimi in informativnimi članki, član je pokraj. vodstva SZSO, zadolžena za področje 1. stega (Devin-Nabrežina-Sv. Križ); večkrat je voditeljem predavala: o skavtskem načinu vodenja skupin, o skavtizmu med trž. mladino, o idejni usmeritvi slov. trž. skavtizma ter o tipu skavtske osebnosti. Z vzgojnimi in informativnimi članki o skavtskem delovanju je sodelovala tudi pri Pastirčku v letih 1970–71 in 1971–72. - Od šol. let dalje sodeluje tudi pri župn. delu, najprej kot organistka pri slov. bogoslužju v Sesljanu, pozneje, ob ustanovitvi župn. svetov, je bila izvoljena v pastoralni svet za Mavhinje; ob ustanovitvi samostojne župnije v Sesljanu 1986 je bila izvoljena v pastoralni svet sv. Frančiška Asiškega ter imenovana v Upravni svet iste župnije. Občasno objavlja v KatG, npr. Problem sožitja slov. in it. vernikov (KatG 14. apr. 1988), Ambivalentnost nekega odnosa (12. jan. 1989). - Na občinskih volitvah 1990 je kandidirala na listi Slov. skupnosti (SSk) in bila izvoljena v občinski svet devinsko-nabrežinske občine.

Prim.: Osebni podatki; IzvTrst 1970–86; Jambor; časopisna poročila o njenem delu; sl. v Slov. skupnosti maj 1990.

Jem.

Jevnikar, Martin: Tuta, Vera (1947–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950730/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (3. oktober 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine