Tuta, Venceslav (1908–1980)

Tuta Venceslav (Slavko), časnikar, protifašist. borec, r. 27. sept. 1908 v Tolminu delavcu-sodavičarju Filipu in Marjani r. Hauser, u. 29. febr. 1980 v Tržiču (Monfalcone), pokopan v Sesljanu pri Trstu. Obiskoval je osnovno šolo 1914–5 v rojstnem kraju, 1915 do 1917 v Cerknem (evakuacija Tolmina) in spet v Tolminu, tam končal meščansko šolo in 1. letnik slovenskega učiteljišča; ko je italijanska vlada v naslednjem letu ustanovo poitalijančila, je ni več obiskoval.

Kot meščanskošolski dijak je bil T. 1923 soustanovitelj dijaške zveze v Tolminu in njen odbornik do razpusta 1924; nato je delal pri tamkajšnjem bralnem društvu, dokler tudi to ni bilo 1927 razpuščeno; proti koncu i. l. so na T-ovo pobudo začeli izdajati dij. list Soča. Prvič je bil T. aretiran skupaj z drugimi mladinci ob požigu ital. otroškega vrtca, zaradi pomanjkanja dokazov po nekaj dneh izpuščen; drugič v zač. nov. i. l. zaradi slov. zastave na tolminskem gradu. Ker ni bilo dokazov o sodelovanju, je bil oproščen, zato pa obsojen na 2 mes., ker je širil slov. abecednik Prvi koraki. Med prestajanjem kazni je T-o dež. komisija za gor. pokrajino obsodila na 3-letno konfinacijo, tako da je šel 1929 iz zapora naravnost na Lipar. otoke. Dec. 1930 je tu izbruhnila stavka konfinirancev (znižanje oskrbnine), skupaj z 21 organizacije osumljenimi tovariši bil zaprt v Messini, čez 2 meseca izpuščen; po 2-mesečnem premoru so sprožili na Liparih proces, ki pa jih je oprostil, ker noben od 500 konfinirancev ni obtežilno pričal. V konfinaciji se je T. spoprijateljil z ugled. ital. antifašisti, zlasti s Ferruciom Parrijem, ki so mu pomagali, da je 1932 opravil izpite na trg. akad. Po vrnitvi 1932 je kot privatist opravil izpite čez 5 letnikov ital. trg. akad. v Trstu ter 1932–6 štud. ekon. in trg. vede na tržaški univ., 1936 bil prom.

Po 1932 se je T. pridružil močni podtalni študent. organizaciji TIGR, 1934 bil spet aretiran, a spričo intervencije Penkluba (Fr. Bevk) kaznovan le s svarilom (ammonicija). – Služboval je 1936–40 pri tržaški posojilnici in hranilnici, ob izbruhu vojne s Francijo 1940 bil aretiran, z drugimi Slov. in Ital. interniran v Manfredoniji (Apulia), dec. i. l. prepeljan v zapor v Kopru in priključen 60-terici obtoženih, ki je dec. 1941 prišla na proces pred posebni tribunal v Trstu; proces se je končal z 9 smrtnimi obsodbami (od tega 5 izvršenih). Drž. pravdnik je tudi za T-o predlagal smrtno obsodbo, a tribunal ga je obsodil na 30 let ječe; kazen je prestajal v Castelfrancu dell'Emillia. L. 1943 so T-o prepeljali v tržaški zapor. Tu je ostal do apr. 1944, ko so ga Nemci izpustili. Po letu dni prostosti in po odhodu slov. oblasti maja 1945 iz Gor. so ga skupaj z nekaterimi Slov. odpeljali v Lj., kjer je prebil brez obsodbe 2 leti v zaporu; po izpustitvi je kratko služboval v Postojni, 1946 prišel v Trst, kjer ga je Zavezniška vojna uprava namestila pri slov. radij. postaji (Radio Trst II) kot novinarja in tajnika programov. L. 1968 je bil upok. kot šef odd. za kulturo in umetnost. – T. je pisal občasno v PDk, PV, Zaliv idr. Sodeloval pri Primorskem SBL. – Prim.: osebni podatki; L. Čermelj, Slov. in Hrvatje pod Italijo. 1965, 58, 137, 334; isti, Med prvim in drugim tržaškim procesom. 1972, 134, 143, 147, 159, 164, 188, 191, 226; PV 1971, 315; PDk 1978, št. 228 (s sliko); 1980, št. 50. Črm.