TUTA Venceslav (Slavko), ekonomist, publicist, javni delavec in
protifašistični borec, r. 27. sept. 1908 v Tolminu, u. 29. febr. 1980 v Tržiču
(Monfalcone), pokopan v Sesljanu. Oče Filip, delavec in lastnik manjše tovarne
pijač, mati Marjana Hauser, gospodinja. Prvi razr. osn. š. 1914 v Tolminu. Od
1915-17 je zaradi fronte živel kot begunec z družino v Cerknem in tam obiskoval osn.
š., ki jo je dokončal po vojni v Tolminu. Po opravljeni mešč. š. se je v domačem
kraju vpisal v prvi letnik slov. učiteljišča, ki ga je zapustil naslednje leto, ko
je nova oblast uvedla it. učni jezik. 1923 je bil v Tolminu med soustanovitelji
Dijaške zveze in njen tajnik do naslednjega leta, ko so jo faš. oblasti razpustile.
Nato je sodeloval pri domačem Rokodelskem bralnem društvu (ustanovil ga je njegov
ded Valentin), dokler tudi tega niso 1927 razpustili. Nato je bil tajnik tolminske
srenje ferialnega društva Adrija. V Tolminu so proti koncu leta 1927 na T-otvo
pobudo začeli izdajati ciklostiliran in eno številko tudi ročno pisan dijaški list
Soča. - Prvič je bil T. aretiran 1928 zaradi požiga
otroškega vrtca v Tolminu, a je bil zavoljo pomanjkanja dokazov nekaj dni kasneje
izpuščen. Spet so ga zaprli ob koncu istega leta zaradi slov. trobojnice, ki so jo
izobesili domačini kot izziv na tolminskem gradu ob prazniku it. zmage 4. nov. Ker
ni bilo dokazov, je bil T. zaradi zastave oproščen, obsodili pa so ga na dva meseca
zapora, ker so pri hišni preiskavi našli 25 izvodov abecednika Prvi koraki Goriške
Matice. Med prestajanjem kazni ga je deželna komisija za gor. pokrajino 10. dec.
1928 obsodila na triletno konfinacijo. Zato so ga 1929 premestili na jug It., na
otok Lipari. Dec. 1930 je tam izbruhnila stavka konfinirancev zavoljo znižane
oskrbnine in tudi T. je bil z 21 sojetniki dva meseca zaprt v Messini. Izpustili so
jih, ker ni nihče pričal proti njim. V konfinaciji se je T. seznanil z vidnimi it.
antifašisti, kot npr. brata Rosselli, Nitti, Testa, Lussu, Parri idr. Posebno pa sta
se v tem času zbližala z Dorčetom Sardočem (gl. čl.), ki mu je s Parrijem pomagal,
da je do 1932 dokončal študij na trgov. akademiji. Ko se je istega leta vrnil v
Trst, je opravil tudi maturo in se vpisal na Fak. za ekonom. in trgov. vede, ki jo
je dokončal 1936 z diplomsko nalogo o oljkah. Kljub uspešnemu študiju ni dosegel
najvišje ocene, ker se v univerz. letih ni hotel vpisati v GUF (Gruppo Univ.
Fascista). - V tem času se je T. pridružil tajni organizaciji TIGR in bil zaradi
ovadbe spet aretiran 1934, toda po intervenciji Penkluba je bil kaznovan le z
opominom. Od 1936-40 je bil v službi pri Tržaški hranilnici in posojilnici. Ob it.
napovedi vojne Franciji 10. jun. 1940 so ga dan kasneje aretirali sredi dela kar v
uradu. Z drugimi slov. in it. antifaš. so ga konfinirali v Manfredonijo pri
Barletti. Dec. istega leta pa so ga prepeljali v Koper in ga pridružili drugim 60
obtožencem na drugem trž. procesu pred Posebnim sodiščem. Proces je bil dec. 1941 in
drž. tožilec je tudi za T. zahteval smrtno obsodbo. Sodišče ga je obsodilo na 30 let
ječe zavoljo iredentizma in terorizma. Kazen je prestajal v Castelfranco Emilia.
1943 pa so ga premestili v tržaške zapore, od koder so ga apr. 1944 Nemci izpustili
hudo bolnega s pljučno tuberkulozo. Najprej je odšel v Tolmin in nato v Gor., kjer
pa so ga jsl. oblasti spet aretirale 8. maja 1945 na podlagi lažne ovadbe iz
Poljubina. Skupaj z inž. Rustjo in prof. Bednarikom (gl. čl.) ter mnogimi drugimi so
ga prepeljali v Lj. in zaprli v zapore OZNE na Miklošičevi cesti. Po posegu goriških
aktivistov OF, po številnih zaslišanjih in po mučenju je bil 20. mar. 1946 brez
sodbe amnestiran pod pogojem, da ne zapusti Lj. Šele dec. istega leta se je mogel
vrniti k družini v Tolmin. 28. jun. 1944 se je namreč poročil z Marico Šorli iz
Tolmina in imela sta dva otroka, Igorja in Vero (gl. članka). 1947 se je preselil v
Trst, kjer ga je ZVU namestila pri slov. radij. postaji (Radio Trst II) kot
časnikarja. 1950 se je z družino preselil v Sesljan in na radiu, ki je 1954 prišel
pod upravo RAI, je najprej opravljal službo tajnika in nato ur. govorjenega sporeda
vse do upokojitve 1968. - Zlasti v zadnjih letih je objavljal članke in spise v PDk,
KatG, KolGMD, v tolminskem župnij. listu Glas in PV. V tržaškem Zalivu je objavil:
Pismo z nekdanjega peklenskega otoka (1971, št. 28/29),
Iz zapiskov nekdanjega obsojenca (1971, št. 32/33), Pozabljena žrtev, I. del (1977, št. 60/61) in II. del (1978,
št. 1/2), Odločilni nastop mladine leta 1927/28 na
Primorskem, I. del (1979, št. 1/2), II. del je še neobjavljen. Dec. 1971 je
predaval v Slov. klubu v Trstu ob 30-letnici drugega trž. procesa in sept. 1975 je
govoril v Dragi na temo Tudi ti so polagali temelje svobodi
(objavlj. v zborniku Draga 1975). - O slov. protifaš. je pisal gesla za PSBL,
spomine pa je pripovedoval v Četrtkovih srečanjih (RAITrstA, jul.-avg. 1979, 9
oddaj). - V prvih letih po drugi svet. vojni je bil T. član Slov. dem. zveze (SDZ) v
Trstu, 1966 pa se je vpisal v socialistično stranko (PSI). Od 1970 je bil tudi član
nadzornega odb. SSG. - Od zgodnje mladosti je bil T. navdušen planinec. Poznavanje
skritih planinskih poti mu je služilo, ko je med faš. prenašal čez mejo slov. knjige
in spremljal emigrante v Jslo. V tistih letih se je seznanil z Juliusom Kugyjem,
kateremu je 1936 prevajal slov. zgodbe in pesmi o Zlatorogu, ko je ta pripravljal
knjigo Petsto let Triglava (1939). Po vojni je postal član soške podruž. SPD v
Tolminu. Večkrat je opravil Slov. planin. transverzalo, Pot prijateljstva in druge
gorske poti, kar je opisal v številnih prispevkih za PV v letih 1970–80. Po so se
pri SPDT odločili za uresničitev slov. »Vertikale« od Tromeje do Glinščice, je T.
prevzel markiranje poti od Matajurja do Grmade in jo tudi opisal v Vodniku, ki je izšel ob odprtju. 1979 je bil pobudnik in preds.
pripravljalnega odbora za poimenovanje osn. šole v Sesljanu po Karlu Štreklju. Tedaj
je izšla tudi brošura Dr. Karel Štrekelj, pri kateri je
sodeloval kot urednik.
Prim.: Osebni podatki; osebni arhiv; L. Čermelj, Slovenci in
Hrvatje pod Italijo, SM Lj. 1965, 58, 137, 334; Isti, Med prvim in drugim tržaškim
procesom, SM Lj. 1972, 134 in pass.; Isti, Ob tržaškem procesu, MK Lj. 1962, 45, 68,
72; D. Sardoč, Tigrova sled. ZTT-Lipa 1983, 62 in pass.; T. Ferenc, Tigr, ZBor. Lj.
1977, 209, 214; Aula IV, ZTT 1970, 63; V. Vremec, Pinko Tomažič in drugi trž. proces
1941, ZTT-Lipa 1988, 245 in pass.; PV 1971, 315; 1978, 585 s sl.; 1980, 250 s sl.;
PDk 1978, št. 228 s sl.; 1980, št. 50 s sl.; RAITrstA julij, avgust 1979 devet oddaj
Četrtkova srečanja; SBL IV, 261–62; L'Italia dissidente, II, 537; Fr. Hvala-Peter,
Organizacija in delo Narodne zaščite med NOB na Primor., Lj. 1988, 125; Milica
Kacin-Wohinz, Prvi antifašizem v Evropi. Primorska 1925–1935. Lipa Koper 1990, 126,
397, 398.
i. t.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine