Slovenski biografski leksikon

Šorli Ljubka por. Bratuž, pesnica, r. 19. febr. 1910 v Tolminu strojarju Luki in Alojziji r. Mlakar (iz Bače nad Podbrdom), živi v Gor. (Ital.). Obiskovala je osn. šolo 1916–20 na Jesenicah na Gorenj. in v Tolminu, tu še 1920–3 meščansko, v Gor. 1923–5 pa trgovsko. Med 1925–33 je živela v Tolminu, delovala v študent. ileg. organizacijah, vodila pev. zbor; 1933 se por. s skladateljem Lojzetom-Gigijem Bratužem Sočénkom (otroci prof. Andrej in prof. Lojzka), zaradi zavednosti družine in moža polit. veliko trpela; 1933–7 živela v Gor., 1937–46 zopet v Tolminu, vmes bila 1943 zaprta v Gor. in Zdravščini, mučena zaradi zvez z družino Vojka Premrla. Po učit. tečaju je učiteljevala 1944–6 v Zadlazu-Čadrgu in v kraju Pečine, 1947 opravila učitelj. mat. v Gor., bila tu 1946–8 tajnica na slov. učiteljišču, od 1948 dalje učila v skoraj vseh vaseh gor. okolice.

Prvo pesem Naš božič (psevd. Radovana) idr. je objavila v rkp listu Soča (1927–8), nato v M (1932, 1933), KGMD (1929–), Družini (1929), Duhovnem življenju (1935), Božjih stezicah, Slov. dekletu (1937), Svetogor. Kraljici (1939), Gor. pratiki (1939), ŽS, Zrnih (cikl. revija na Livku na Gor.), Mladi setvi (1947) idr. V samozal. je izdala Venec spominčic možu na grob. Gor. 1957 (tudi KGMD 1957, sonetni venec po Prešernovem vzoru z akrostihom), kjer poveličuje ideale ljubezni, prepleta versko in nar. simboliko, rešuje probleme s krščan. svet. nazorom. Med cikli sonetov je tudi sonetni venec Neizpovedana ljubezen (KGMD 1967, z akrostihom), tu zarisala podobo slov. primor. matere kot nar. trpinke. Pesniški svet Š-jeve je spočetka ljubezen. izpoved, vezana na tolmin. in gor. pokrajino, prepleten s socialnimi, relig. motivi in razmišljanji. Primor. pokrajina, predvsem Tolminska, je v njej dobila svojega vidnega lir. pesnika; verz je melodiozen, oblikovno zasidran v slov. klas. poetiki. Mnogo pesmi (po večini relig.) je uglasbil mož Lojze Bratuž (gl. Zdrava Marija. Gor. 1933). Pisala je tudi krajšo prozo v liste Kat. glas, Slov. beseda (Argentina), vzgojne članke (Vijolica), dram. prizorčke (Pastirček). Psevd.: Cvetana Tominčeva, Godislava, Ljubka, Nada, Radovana, L. Š., M. O. – Prim.: M. Jevnikar, Lit. vaje 1957, 187–8; isti, M (Trst) 1957, 152; 1968, 141; J. U., ib. 1970, 103; H(umar) K(azimir), Kat. glas 1957, št. 8; S. Srebrnič ( = Štefan Tonkli), Duhovno življenje 1957, 588–9; M. Brecelj, Primor. N 1962, št. 7; isti, Srečanja 1967, št. 6; Bibl. Leksikograf. zavoda 7, Zgb 1963, 369; Zaliv 1969, 176–7. – Slika: M (Trst) 1970, 102. Brj.

Brecelj, Marijan: Šorli, Ljubka (1910–1993). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi662413/#slovenski-biografski-leksikon (22. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine