Primorski slovenski biografski leksikon

REBULA Alenka, por. TUTA, književnica, r. 14. apr. 1953 v Loki pri Zidanem mostu, živi v Sesljanu. Oče Alojz, mati Zora Tavčar (gl. članka), prof. in pisatelja. Osn. in sr. š. je obiskovala na Opčinah, klas. licej Fr. Prešeren v Trstu (matura 1972), psih. smer na Fil. fak. trž. U pa je dovršila 1977. Leta 1975 se je omožila z Igorjem Tuto (gl. čl.) in imata otroka Jasno in Tanjo. Disertacijo je priredila in izdala v knjigi La questione nazionale a Trieste in un'inchiesta tra gli operai sloveni (Trst 1980, 181 str.). To je pomemben poskus globljega pogleda v mehanizme nacionalnega zapostavljanja slov. delavcev v zamejstvu. Kot psihologinja je službovala eno leto na trž. obč., od š. l. 1977/78 do 1980/81 je poučevala pedag., zgod. in zemlj. na vzgojiteljski š. učit. A. M. Slomšek v Trstu. Zadnja leta vodi tečaje na področju globinske psih. in komunikacije, tečaje za animacijo in za kult. delovanje ter komunikacijo med ljudmi. Na devinsko-nabrežinski obč. je pedag. konzulent. - Že v dij. in štud. letih je bila R. dejavna v skavtski organizaciji, v SKK (preds. 1969–70 in 1970–71), v dij. in štud. gibanju. Nato je bila med pobudniki Mladinske skupine (nastopna izjava Mi smo tu v NL 16. apr. 1970), ki je delala na narodnem, socialnem, verskem (tesni stiki z lj. skupino 2000) in polit. področju. To v krogu SSk, iz katere pa je R. kasneje izstopila. Za tedensko rubriko Mladinske skupine Naši pogledi v NL v delovnem letu 1970–71 je veliko pisala. Po končanem študiju polit. ne dela. - S prozo in poezijo je sodelovala v LitV od 1964–65 do 1971–72. V letih 1967–68 je objavila celoletno povest Cvet trnovske gimnazije. Z lit. prispevki, članki in eseji se je oglašala še v NL, KG, PDk, M(Trst), Novi Mladiki, Sd, Zalivu, Jamboru (skavtsko ime Potonika) in Znamenju, kjer je bila 1978–84 v izdajateljskem svetu. Na teol. tečaju jeseni 1982 v Lj. je predavala na temo Strah in pogum (objava v zborniku Vse premorem v Njem, Lj. 1983, 216–33). Izbor poezij je objavila v zbirki Mavrični ščit (Trst 1983, 62 str). Severin Šali jih je 4 uvrstil v antol. Lirika slovenskih pesnic 1849–1984 (Lj. 1985). Nekaj jih je bilo prevedenih v franc., hrv. in polj. Na RAITrstA sodeluje z zapisi, novelami, rubrikami, nizi oddaj o psih. otroka, o človeku in naravi ipd. Od 1972 do 1985 je prevedla iz it. 15 radijskih iger. 1971 je z delom Plamenka prejela I. nagrado na natečaju za izvirno mlad. igro, 1986 pa je napisala otroško igro Pravljica o deklici, ki jo je zmeraj zeblo.

Prim.: Osebni podatki; arhiv RAITrstA; M. Jevnikar, Alenka Rebula - Mavrični ščit, M(Trst) 1983, 154–55; Taras Kermauner, Poezija slov. Zapada, RAITrstA 30. maja 1984; František Bernhart, Nuja in nuja s prvenci, Sd 1985, 408; sl. na ovitku zbirke Mavrični ščit.

ij

Jevnikar, Ivo: Rebula, Alenka (1953–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944090/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine