Carli, Ivan (1851–1911)

CARLI, Ivan (Janez Carli), skladatelj, cerkveni glasbenik, zborovodja, glasbeni pedagog (r. 24. 4. 1851, Šebrelje; u. 3. 9. 1911, Studeno, Postojna). Oče Andrej Carli, mati Marija Carli, r. Mrak. Zet Jože (Josip) Dolgan, prosvetni delavec, vnukinja Milena Dolgan, kiparka.

V stik z glasbo je prišel v Gorici, kjer se je usposabljal za izdelovalca cerkvenih oblačil. Služboval je kot hlapec v goriškem semenišču in se ob tem učil igrati orgle. Nekaj časa je bil organist in cerkovnik v Gornji Branici pri Vipavi. Med prvimi gojenci se je 1877 vpisal na ljubljansko Orglarsko šolo, pri čemer mu je gmotno pomagal Anton Foerster. Končal jo je 1878, po enem samem letu šolanja, kot eden prvih absolventov. Vse življenje je deloval kot organist v različnih slovenskih krajih: v Kovorju (1878–80), Škofji Loki (1880–90), tu je ob službenih nalogah vodil tudi petje in igral klavir v čitalnici, Ribnici (1890–99), kjer je bil tudi pevovodja pevskega društva, nekaj mesecev na Zaplani (od marca do julija 1899), nato pa v Sodražici (1899–1902), kjer je vodil petje tudi v pevskem društvu Glas. Svojo poklicno pot je nadaljeval v Ajdovem pri Žužemberku (1902–05) in v Mirni Peči (1905–08), kjer je bil organist in cerkovnik, ter v Studenem pri Postojni (1908–11). Umrl je po kratki bolezni.

Sodobniki ga opisujejo kot veščega organista in priljubljenega zborovodjo. Pri svojem cerkvenoglasbenem delovanju je sledil idejam cecilijanskega gibanja in skrbel za skladnost cerkvene glasbe s cerkvenimi predpisi. Zato se njegove zborovske skladbe na liturgična in nabožna besedila zvesto držijo stilističnih smernic, ki jih je pri svojem delovanju uveljavljalo cecilijansko gibanje. Njihova zasnova je preprosta, prilagojena izvajalskim močem podeželskih zborov. V izrazu so zadržane, skladatelj se omejuje na uporabo stereotipnih, za cerkveno rabo sprejemljivih melodičnih, harmonskih in ritmičnih rešitev. Precejšnje število njegovih skladb je ostalo v rokopisu.

Carli Ivan, glasbenik, skladatelj, r. 26. apr. 1851 (op. ur.: 24. apr. 1851) v Šebreljah na Goriškem, u. 3. sept. 1911 v Studenem pri Postojni. Glasbe se je učil najprej v Gorici v semenišču, kjer je služil kot hlapec. Po kratkem bivanju v Gornji Branici pri Vipavi, kjer je bil organist in cerkovnik, je vstopil v orglarsko šolo v Lj. in jo v enem letu dovršil (1878). Kot organist je služboval v Kovorju, Škofji Loki, Ribnici, Zaplani, Sodražici, Ajdovcu, Mirni peči in Studenem pri Postojni. Kol skladatelj se je udejstvoval z nekaterimi cerkvenimi skladbami. V tisku so izšle samostojno: Sv. maša za meš. zbor, Te Deum za meš. zbor in Sv. maša za moški zbor. CG je objavil tri njegove graduale, en Asperges Regina coeli in Tu es Petrus. Slog je strogo cerkven, stavek dokaj dober. Več skladb je ostalo v rokopisih. — Prim.: CG 1911, 10. Pl.

Carli Ivan, skladatelj, organist, pevovodja, r. v Šebreljah na Goriškem 26. apr. 1851 (op. ur.: 24. apr. 1851), u. v Studenem pri Postojni 3. sept. 1911. V Gor. se je najprej učil šivati cerkvene obleke. Nato je prišel v semen. za hlapca. Tam se je izvežbal v orglanju, tako da je bil nekaj časa za organista v Gornji Branici pri Braniku v Vipavski dolini; hkrati je bil tudi cerkovnik. Glasba ga je zelo veselila in želel si je temeljitejšega glasbenega znanja. Zato se je šestindvajsetleten vpisal v orglarsko šolo v Lj. Dovršil jo je v enem letu (1878). Tu mu je bil učitelj skladatelj Anton Foerster, ki mu je tudi gmotno veliko pomagal. C. je potem opravljal službo organista in bil istočasno pevovodja v raznih čitalnicah in pevskih društvih. Najprej je služboval v Kovorju (poldrugo leto), nato več kot deset let v Škofji Loki (do 1890); od tam je šel v Ribnico (do 1899). Potem je bil nekaj mesecev v Zaplani in skoraj tri leta v Sodražici (do 1902), tri leta v Ajdovcu pri Žužemberku in tri leta v Mirni Peči pri Novem mestu. Zadnje njegovo mesto je bilo Studeno pri Postojni, kjer je umrl. Bil je Foersterjev učenec in dosleden cecilijanec v orglanju in skladbah. Njegove skladbe preveva pristni cerkveni duh; zgrajene so dovolj dobro. Precej skladb je ostalo v rokopisu. V tisku so izšle sledeče: prva je bila Sveta maša za mešani zbor s spremljavo orgel (Lj. 1885 op. 2); poklonil jo je župniku Blažu Sokliču v Škofji Loki. Sledila je hvalnica Te Deum laudamus (Lj. 1886 op. 3); poklonil jo je Adolfu Harmelju, pospeševatelju cerkvene glasbe. Dve leti pozneje je izšla Sveta maša v čast sv. Cirila in Metoda za moški zbor (Lj. 1888 op. 4); poklonil jo je prof. bogoslovja dr. Antonu Mahniču. Poleg samostojnih izdaj je objavil v prilogi Cerkvenega glasbenika še naslednje cerkvene skladbe: 1. Asperges me (CG 1885 pril. 6, 21–23); 2. Graduale in Epiphania Domini (CG 1886 pril. 9, 36); 3. Graduale in dedicatione Ecclesiae (CG 1886 pril. 10, 40); 4. Tu es Petrus (CG 1887 pril. 9, 33–34); 5. Graduale in festo immac. Conceptionis B. M. V. (CG 1887 pril. 10, 38–39); 6. Regina coeli (CG 1904 pril. 3–4, 12–14).

Prim.: † Ivan Carli, organist in skladatelj, CG 1911, št. 10, 83–84; Stanko Trobina, Slovenski cerkveni skladatelji, Maribor 1972, 99, 103; SBL I, 73.

Har.