Slovenski biografski leksikon

Stritar Bogdana (S. rod D VI/1), operna altistka, r. 1. sept. 1911 v Solkanu glasbeniku Albinu st. (gl. čl.) in Alojziji r. Čubej, živi v Lj. Po osn. 1917–22 in mešč. šoli 1922–6 v Ptuju, učiteljišču 1926–32 (mat. 1932) v Lj. je študirala solist. petje 1932–3 na lj. drž. konservatoriju (prof. V. Wistinghausen), učiteljevala 1933–8 pri Sv. Duhu na Stari gori pri Ljutomeru, 1938–40 v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem, s študij. dopustom 1939–41 se učila petja na Sred. glasb. šoli (prof. Ado Darian) do absolutorija. Od 1941 je članica SNG (opera), bila avg. 1943–maja 1945 v partizanih, okt. 1943 v Kočevju izvoljena v SNOS, od jan. 1944 članica SNG na osvobojenem ozemlju, potem do danes v Lj.

Ko operna in koncertna pevka je pela okr. 70, večidel karakternih in dramat. vlog v Lj. in na gostovanjih v drugih mestih Jsle, v Avstr., ČSSR, Franc., Ital., Nem., Nizozem., SZ, mdr.: Amneris (Verdi, Aida), Azucena (isti, Trubadur), Carmen (Bizet), Dueña (Prokofjev, Zaroka v samostanu), Jela (Kozina, Ekvinokcij), Ježibaba (Dvořák, Rusalka), Marina (Musorgski, Boris Godunov), Pavlina (Čajkovski, Pikova dama), Sida (Švara, Veronika Deseniška), Ulrika (Verdi, Ples v maskah). – Na gramofonskih ploščah (Philips) v treh popolnih operah v izvedbi ansambla lj. Opere: Clarice (Prokofjev, Zaljubljen v tri oranže; Grand prix du disque 1956), Hivrjo (Musorgski, Soročinski semenj), Ljudmila (Smetana, Prodana nevesta); Partizanska umetna pesem (Mladin. knj. 1966, U-LP-9), izmenoma s sestro Nado (sopran). Od 1927 je sodelovala pri radiu (pot utrl E. Adamič, SBL I, 2) v Lj., gostovala tudi v Clcu in na Nizozemskem. Na javnih koncertih je nastopila v tercetu (pozneje kvartetu) sester Stritar od 1930, potem solistično v Lj., drugih jsl mestih, Bolgariji, Italiji. Zasnovala in pripravila je s sodelovanjem radij. urednikov govornoglasbene oddaje o kult. delu v partizanih in prvih letih po osvoboditvi: Tovarišica, zapoj mi še enkrat (1960); Veseli veter na Primorskem (1961); Naš tovariš avto (1963). – Napisala je (kultura pri partizanih, gostovanje) nekaj člankov: Delo 1961, št. 199; 1962, št. 69; Tov 1963, št. 39, 40–1; TT 1963, št. 12. – Dobila je: nagrado ministr. za prosveto LRS 1946, mesta Lj. 1965; red zasluge za narod 1948; dela 1950. – Prim.: osebni podatki; GLLjO od 1941 dalje (s slikami); Tov 1964, št. 6, 14–5 (s sliko); TT 1964, št. 30; M. St., Delo 1966, št. 288 (s sliko), 289; GLLjO 1966/7, 100–3 (s slikami); LDk 1966, št. 287 (s sliko); 1968, št. 251 (s sliko); NŽ 1966, 342–3 (s slikami); Pionirski list 1966, 8–9 (s slikami); VMb 1966, št. 250; TV–15, 1966, št. 25–6. – Slika: GL Mrb 1952–3, št. 10. Alc.

Ajlec, Rafael: Stritar, Bogdana (1911–1992). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi621140/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine