Slovenski biografski leksikon

Smolej Viktor, publicist, lit. zgodovinar, izdajatelj, kritik, prevajalec in leksikograf, r. 15. sept. 1910 v Prvačini pri Gor. finan. stražniku Francu in Uršuli r. Kersnik, živi v Lj. Po osn. šoli v Trnovem pri Ilir. Bistrici, Kanalu ob Soči in Kranj. gori je 1921–8 obiskoval 1.–7. razr. gimn. v Šentvidu n. Lj., 8. razr. pa na klas. gimn. v Lj. (mat. 1929) ter tu na univ. študiral 1929–33 jsl lit. in srbohrv. jezik. Po dipl. se je izpopolnjeval 1933–4 v študiju slovaš. jezika na univ. v Bratislavi, od jeseni 1934– maja 1936 delal v uredništvu MD in M, bil 1936–9 suplent na gimn. v Mur. Soboti, 1939 opravil prof. izpit in učil v Mrbu do apr. 1941 na gimn. in učiteljišču. Aprila 1941 so ga Nemci zaprli, jun. preselili v Srbijo (v okolico Džunisa), ponujene službe na gimn. v Prokuplju ni sprejel in se poleti vrnil v Lj., bil brezposeln do odhoda v partizane, od 3. marca–26. jun. 1943 v zaporu v Trstu kot aktivist OF. Po zlomu Italije je odšel na Dol. v NOV, postal član uredništva SPor in referent za sred. šole pri Upravni komisiji za osvoboj. ozemlje, bil ob nem. ofenzivi 2 meseca v XIV. diviziji., nato v uprav. službi v Poljah pod Rogom, se 1944 vrnil v uredništvo SPor, vanj uvedel kult. rubriko, sept. 1944–maja 1945 vodil odd. za sred. šole pri SNOS, od maja 1945 pri ministr. za prosv.; sept. 1947 je na lj. filoz. fak. postal lektor, nov. 1962 predavatelj za slovaški jezik, od 1964 tudi za metodiko pouka slovenščine. Odlikovan je z redom zasluge za ljudstvo s srebrno zvezdo 1947 in 1963; 1964 s kolajno univerze v Bratislavi za širjenje slovaške kulture (posebno literature) v zamejstvu.

S. je najprej pisal leposl. črtice (ok. 20), krajše prozne sestavke (M 1931–7), poročila o knjižn. novostih (M 1931–41), potopise po ČSSR in Poljski (M 1939–40), literarne kritike (Beseda o sodobn. vprašanjih, 1934; Dejanje 1938, 1940; slovaš. revije: Elán 1933, Kultúra 1934, Pramen 1937), poročila in članke zlasti o slovaš. in češ. lit. ali polit. tematiki (P 1945–6; SPor 1945–8; Slov. zbornik 1945; Tov 1947; Obz 1947; NS 1948, 1950; SR 1948, 1950, 1956, 1959–60; Slov. knjižni trg 1949; NOja 1949–50, 1956, 1961; SodP 1951, 1955; KMD 1953–5, 1960, 1962; Borec 1953, 1957; PD 1954, 1965; LdP 1954; JiS 1955–6, 1956–7, 1957–8, 1959–60; NSd 1956; Knjiga 1956, 1958; NRazgl 1957–60, 1964–5; Knjižn. glasnik MD 1958; SE 1959; Delo 1961, št. 337).

Podrobno in temeljito se S. ukvarja z literaturo in kulturo med NOV; o tem je objavljal članke v SPor 1944, nato pa razprave v: Pogovori o jeziku in slovstvu 1955, 27–53; Kron 1955, 5–14; Borec 1957, 276–9; Gor. Zbornik 1957, 107–13; JiS 1960–1, 209–19; SR 1963, 199–206), pisal o ženski partiz. liriki (NŽ 1953) in o žrtvah med njimi (Mara Hus, KMD 1954; Franja Trojanšek, Mengeški zbornik 1954), o partiz. pesniku Blažu Ostrovrharju-Otonu Vrhuncu (Borec 1953; Obz 1953), Ivanu Robu (JiS 1959–60) in kritično spremljal bibliografijo NOV (JiS 1961–2, 147 sl.). – Sestavil je med NOV slov. čitanki za gimn. na osvob. ozemlju (SodP 1955, JiS 1959–60), zbral in uredil brošure: Stari politiki in javni delavci o OF. 1944, 27 str.; G. Dimitrov, Kam gre Bolgarija? 1944, 12 str. (prevod iz srbohrv.); Tito, Borba narodov zasužnjene Jsle. 1944, 27 str.; Jugoslavija, slov. izdaja 1944, 2 št. Uredil je Beseda iz naše borbe. Lj. 1945, 46 + III str., prvi zbornik izvirne slov. proze v NOV.

S spremno besedo in komentarjem je opremil ter izdal Janko Kersnik, Jara gospoda. 95 str.; isti, Kmetske slike. 86 + IX str., oboje 1947; V. Nazor, Veli Jože. 1950, 117 str.; pripravil J. Kersnik, Odabrana dela. Bgd 1950 z uvodom (v srbohrv.); J. Kersnik, Izbrane povesti. Lj. 1951, 382 + II str.; M. Valjavec, Živalske pripovedke. 1951, 32 str.; M. Hus, Po odgonu in druge zgodbe. Koper 1955, 112 + III str.; I. Rob (SBL III, 111), ID 1965; Fr. Ks. Meško, ID v 5 zv., Celje 1954–60 s podrobnim komentarjem; isti, Mladim srcem, 6. zv., Celje 1964, 120 str.

Obsežno je S-evo prevajalsko delo posebno iz slovaš. lit., ki je S. njen najboljši poznavalec med Slov. Prevedel je iz slovašč. in ponekod dodal spremno besedo o delu in avtorju: M. Kukučín, Hiša v bregu. 1935; I. Stodola, Kralj Svetopolk. 1936; J. Jesenský, Demokrati. 1943; P. Jilemnický, Neorano polje. 1947; Pravljica o vetru. 1954; Slovaške pravljice. 1956; L'. Ondrejov, Sonce nad gorami. I., II., 1961; F. Hečko, Rdeče vino. 1962; V. Mináč, Smrt hodi po hostah. 1964; R. Moric, O divji rački. 1964. F. Švantner, Življenje brez konca. 1964; L'. Ondrejov, V savanah ob ravniku. 1966; – iz češč.: J. Fučík, Zapiski izpod vešal. 1947; J. Drda, Nema barikada. 1949; A. Jirásek, Pesjani. SPor 1950 (podlistek); S. Obrazcov, Igralec z lutko. 1950; E. Bass, Nepremagljiva enajstorica. 1956; J. Glazarová, Advent. 1959; J. Neruda, Malostranske povesti. 1959; M. Majerová, Čarobni svet, Robinzonka, oboje 1957; K. J. Beneš, Past. 1961; Kraljevič in obrt. 1962; Fr. Kožík, Največji pierot. 1966; – iz lužiške srb.: Leteča ladja in druge luž. srbske pravljice. 1959; – S. je sodeloval pri izdajah slovaš. manjšine v Jsli, kjer je jezikovno pregledal prevode iz slov. (I. Cankar, Sluha Jernej. 1957; Král' na Betajnove. 1958; B. Kreft, Kalvária za dedinou. 1957); napisal spremno besedo k slovaš. izd. C. Kosmač. Pomladni dan. Bratislava 1957. – Sam je prevedel v slovaš. kor. pravljico Mojca Pokrajculja (Maruška a zvieratá, Bački Petrovac. 1955); ljud. pravljico Povodni mož (Vodník, ib. 1955); piše poročila za založnike o slovaš. in češ. lit. delih ter o medsebojnih lit. odnosih (Aškerčev zbornik 1957: NRazgl 1958, št. 1, 14; SR 1959–60; Sbornik Filoz. fakulty v Bratislave, 1966); priobčeval je prevode tudi v Cicibanu, Pionirju, prevajal dram. tekste za gledališče in za RTV v Lj.

Kot leksikograf sodeluje S. pri EJ in SBL, samostojno pa je izdal vse premalo upoštevani Slov. dramski leksikon, 1961–2, 2 knj. z nadrobnimi podatki o slov. dram. pisateljih, prevajalcih, dramatizatorjih, igralcih, režiserjih, scenografih itd. – Psevd. in šifre: Florijan, Bradač, Lado Prek, Fl, sv., s. v., SV, S. V. V. S. – Prim.: ULj 95–7; MohBibl 421–4, 451; J. Ambruš, Slovenská literatúra. Bratislava 1958, 115–6; Delo 1961, št. 330; A. Budal, PDk 1961, št. 299; VMb 1961, št. 292; V. Jager, JiS 1962–3, 53–8; J. Munda, ib., 86–7; Gospodarstvo 1962, št. 431; Slovanský přehled 1963, 71; B. Žganjer, Kulturni radnik 1963, št. 6–7, 62; Kulturný život, Bratislava 1965, št. 43; oseb. podatki. Dbc.

Dobrovoljc, France: Smolej, Viktor (1910–1992). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi588611/#slovenski-biografski-leksikon (19. junij 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine