Costa, Henrik (1796–1870)
Vir: Ilustrirani Slovenec, 2, št. 25, 20. 6. 1926

Novi Slovenski biografski leksikon

COSTA, Henrik (Heinrich Costa, šifra H. C.), publicist, zgodovinar, politik, državni uradnik (r. 28. 5. 1796, Ljubljana; u. 21. 4. 1870, Ljubljana). Oče Ignac Costa, carinski uradnik. Sin Etbin Henrik Costa, politik, publicist, društveni organizator, hči Kornelija Schollmay(e)r, pianistka, kulturna delavka, vnuk Henrik Schollmayer-Lichtenberg, gozdarski strokovnjak, gospodarstvenik, politik.

V Ljubljani je obiskoval gimnazijo, jo 1812 zapustil in stopil v službo v državni finančni upravi. Služboval je v Novem mestu, Gorici in Ljubljani, kjer je postal direktor višjega carinskega urada. Posvečal se je tudi študiju lokalne zgodovine in svoja dognanja objavljal v več časopisih: Vaterländische Blätter, Illyrisches Blatt, Carniolia, Carinthia, Mittheilungen des historischen Vereins für Krain. S področja gospodarske zgodovine je objavil tudi nekaj samostojnih publikacij.

O problematiki narodnega gospodarstva je napisal vrsto člankov in samostojnih publikacij (Der Freihafen von Triest : Österreichs Hauptstapelplatz für den überseeischen Welthandel, Wien, 1838). Bil je goreč zagovornik nemštva na Kranjskem, tudi pisal je v nemščini. Njegovega službenega dela se je najbolj dotikalo 1854 izdano delo Leitfaden zur Waarenkunde, ki je bilo nekaj časa priročnik (učbenik) za carinske uslužbence. 1855 je delo doživelo ponatis in istega leta še skrajšano izdajo Kurzgefaste Waarenkunde nach dem System des österr. und Zollvereins-Zolltarifs (1855).

Z navdušenjem je sodeloval pri znanstvenih prizadevanjih na področju humanistike. 1844 je bil med ustanovitelji Historičnega društva za Kranjsko (Der historische Verein für Krain; 1863–67 je bil društveni ravnatelj) in njegovega glasila Mittheilungen des historischen Vereins für Krain. Zbiral je starine in predstavljal sodobno dogajanje, kar naj bi pomagalo pri pisanju zgodovine Kranjske. Svoja potovanja po Kranjski je opisal v Reiseerinnerungen aus Krain (1848), kjer se je dotaknil tudi starejše zgodovine, opisal posamezne kraje, obrti, ceste, furmanstvo, fužinarstvo ipd. Že tedaj je bila znana njegova obsežna knjižnica in zbirka rokopisov, za katero je zbiral vse napisano o Slovencih in Slovanih ne glede na jezik. Pomagal je tudi pri obnovitvi Filharmonične družbe v Ljubljani, katere član je bil od 1817 (predsednik 1851). Obe društvi sta veljali za nemški, v nemščini je bil tudi časopis, kar so mu slovenski izobraženci zelo zamerili.

Maja 1850 je bil imenovan za člana londonske komisije za industrijsko razstavo, bil je dopisni član Centralne komisije za preučevanje in ohranitev gradbenih spomenikov v Avstriji ter častni podpredsednik londonske mednarodne družbe za spodbujanje umetnosti in industrije vseh narodov. Bavarska univerza mu je 1853 podelila častni doktorat.

Dela

Das österreichische Hausirhandelrecht, Graz, 1834.
Tod, Leichenbegräbiss und Ruhestätte Weiland Sr. Majestät Karl X,. Königs von Frankreich und von Navarra, Wien, 1837.
Der Freihafen von Triest, Oesterreich Hauptstapelplatz für den überländischen Welthandel, Wien, 1838.
Leitfaden zur Waarenkunde. Mit Rücksicht auf den Zolltarif Oesterreichs und des Zollwesens, zum Gebrauche bei offentlichen Vorträgen und beim Selbstunterriche in den Waarenkunde, Laibach, 1845.
Reiseerinnerungen aus Krain, Laibach, 1848.
Krain und Radecky, Laibach, 1860.
Tagebuch geführt waehrend des Congresses in Laibach von Heinrich Costa (15. XII. 1820–22. V. 1821), Ljubljanski kongres : 1821, Ljubljana, 1997, 157–229 (objava izvirnika), 45–118 (prevod).

Viri in literatura

ES.
SBL.
Bibliographisches Lexicon des Kaiserthums Österreich, III, Wien, 1858.
[Osmrtnica], Novice, 27. 4. 1870.
Melitta Pivec Stelè: Dnevnik Henrika Coste o kongresu Svete alianse v Ljubljani 1821, Zgodovinski časopis, 25, 1971, št. 3–4, 201–211.
Olga Janša Zorn: Henrik Costa – zgodovinar in avtor raznih strokovnih del, Grafenauerjev zbornik, Ljubljana, 1996, 573–586.
Olga Janša Zorn: Historično društvo za Kranjsko, Ljubljana, 1996.
Holz, Eva: Costa, Henrik (1796–1870). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi162019/#novi-slovenski-biografski-leksikon (18. marec 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: 4. zv.: C. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2022.

Slovenski biografski leksikon

Costa Henrik, domopisec, r. 21. maja 1799 (op. ur.: 28. maja 1796) v Lj., u. tam 21. apr. 1871 (op. ur.: 21. apr. 1870) kot višji carinski ravnatelj. Za zasluge na strokovno-znanstvenem polju (napisal je n. pr.: Das österr. Hausirhandelsrecht, 1834; Der Freihafen von Triest, 1838; Waarenkunde ter še več narodno-gospodarskih spisov) mu je podelila univerza v Würzburgu doktorat. Že zgodaj je pričel objavljati članke zgodov. in domoznanske vsebine v raznih časopisih (Sartorijevi Vaterländische Blätter, Hormayerjev Archiv, Illyr. Blatt, LZg, Carniolia, Carinthia), največ pa je sodeloval pri MHK, kjer je priobčil vrsto zanimivih lokalno-zgod., literarnih in bijografskih doneskov. Važne topografske zapiske in historične reminiscence obsegajo njegove Reiseerinnerungen aus Krain (Lj. 1848). Na prigovarjanje Kolomana Kvasa je pričel zbirati gradivo za slov.-nem. besednjak, ki ga zaradi službene zaposlenosti ni mogel dovršiti (prim. MHK 1862, 81). V rokopisu je imel več domoznanskih spominov, dalje dnevnik iz dobe lj. kongresa ter zbrano važno gradivo za zgodovino franc. medvladja in leta 1848.; večina teh stvari je po smrti sina Etbina skupno z njegovo ostalino prišla najbrže v Petrograd. — Prim.: Wurzbach 3, 16. Mal.

Mal, Josip: Costa, Henrik (1796–1870). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi162019/#slovenski-biografski-leksikon (18. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine