Slovenski biografski leksikon

Šonc Viktor, skladatelj, glasbeni pedagog, brat Alojzija (gl. čl.), r. 29. okt. 1877 v Tomaju, u. 1. sept. 1964 v Lj. Obiskoval je osn. šolo 1884–8 v r. kraju, normalko v Gor. 1888–92, se zasebno pripravljal na izpite za gimn. Študiral je 1901–4 v Pragi na kompoz. odd. konservatorija glasbe (prof. K. Knittl, K. Stecker; zasebno pri skladatelju Vitězslavu Nováku), solist. petje v zasebni šoli prof. Wallersteina 1903–7, po njegovi smrti pri prof. Kotzebuejevi 1907–9 v Dresdenu. Služboval je kot pevovodja glasb. društva Trebević v Sarajevu 1909–11, ravnatelj šole GM v Trstu 1. nov. 1911 do 26. febr. 1927, hkrati tu poučeval klavir, glasb. teorijo in zelo uspešno solist. petje; vodil mladin. pevski zbor in godalni orkester (med njeg. učenci bil tudi Ubald Vrabec), vmes je poglobil svoje znanje na počitn. pev. pedag. tečaju (prof. Scheidemantel) v Weimarju 1913. L. 1927 se je izselil v Jslo, bil zborovodja Srp. crkv. pevačkog društva v Sremski Mitrovici 1927–8, Srp. crkv. pevačke družine v Somboru 1928–9, od 1929 stalno v Lj.; tu je učil na šoli GM, deloma na drž. konservatoriju klavir, glasb. teorijo, mladin. petje, po 1945 pa na Glasb. šoli Lj.-Center do upok. 1958. – Š. je najprej prirejal slov. ljud. pesmi, večinoma sam zapisal njihovo melodijo: Na srčku bolan … moš. zbor, 1912; Kar si, boš zdaj ostala; Saj sem pravil mnogokrat, meš. zbor, obj. 1921; Na levi strani … za dekl. zbor, obj. 1957; Teku sem dol po dolin, meš. zbor, obj. 1963. Kot samostojen skladatelj umerjene usmeritve je vendar kraško svojstven. Njegove originalne skladbe so: Pokop pusta, simfonična slika za vel. orkester; Otroci lovijo pusta, stavek iz suite za godalni kvartet; Ubežni kralj (besedilo: Fr. Levstik), za meš. zbor, soli, veliki orkester (3. nagrada na natečaju ob 60–letnici GM v Lj. 1932); Iškarijot (A. Aškerc), za meš. zbor in soliste; Veverica (Fr. Bevk), za mladin. zbor in klavir 4-ročno, obj. 1963; razne skladbe za klavir. – Vodil je pev. zbore: slov. visokošolcev v Pragi (še med svojim študijem); GM; pravoslavne cerkve sv. Spiridiona (oboje po 1918 v Trstu); mladinski, z njim večkrat nastopil (po 1929). Dopisoval je v E, glasb. rubriko (po 1. svet. vojni). – Prim.: listine, rkp. (NUK); E 1911, št. 322; 1922, št. 174; 1923, št. 93, 122, 128, 280; 1924, št. 158, 242, 288; 1925, št. 7, 29, 101, 266; 1926, št. 138; NA 1911,. Gkp 56; 1912, Gkp 8; 1913, Gkp 50; 1914, Gkp 10; Petnajst zborovih pesmi. GM v Trstu 1920/1; Drž. konservatorij, Šola GM v Lj., Poročilo o š. l. 1934–5, 7; Prijavnica Društva slov. skladateljev 7. nov. 1946; Ukmar-Cvetko-Hrovatin, Zgod. glasbe. Lj. 1948, 514; Grlica 1957, 80, Gkp 72; NZb 1957, 33 (s sliko); PDk 1957, št. 292 (s sliko); 1965, št. 115; 1968, št. 290; Društvo slov. skladateljev. Edicija št. 143, Lj. 1963, 40; Muzička enciklopedija 2, Zgb 1963, 677; Slov. pesmarica, l. d. Celje 1963, 138; Delo 1964, št. 239; NZb 1964, Gkp 12 (s sliko). Hr.

Hrovatin, Radoslav: Šonc, Viktor (1877–1964). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi661855/#slovenski-biografski-leksikon (17. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine