Primorski slovenski biografski leksikon

ŠONC Henrik, duhovnik, r. 28, nov. 1870 v Tomaju, u. tam 21. jan. 1964. Oče Alojzij, posestnik, mati Marija Starc. Sr. šole je obiskoval v Trstu, bogoslovje v Gor.; v mašnika posvečen v Trstu 15. jul. 1894. Novo mašo je imel v Tomaju 22. jul. 1894. Po enam letu duš. past. delovanja (kot kpl. v Krkavcih) ga je k sebi vzel takratni tržaško-koprski škof Šterk (gl. čl.) in ga imenoval za svojega osebnega tajnika. Imenovan je bil tudi za škof. kanolista. Med tem časom je bil kratko kpl. pri Starem sv. Antonu. Po škofovi smrti je bil 1. nov. 1901 imenovan za ravn. Škofijskega konvikta v Trstu in to službo je obdržal do 31. avg. 1910. Ob koncu leta 1910 je postal katehet na nem. drž. gimn. in pozneje na realki. 1908 je bil imenovan za častnega konzistorialnega svetnika. V maju 1920 je bil upokojen in se kot tak preselil na svoj dom v Tomaju. Na prošnjo tedanjega dekana Sile je prevzel duhovno upravo V Dutovljah. Dnevno je obiskoval to duhovnijo 18 let (do 1937). Zadnjih 20 det je preživel na svojem domu in marljivo pomagal domačemu župniku Kjudru. Pokojni Š. je bil ponižen, tih, skromen in srčno dober duhovnik. Bil je mož molitve.

Prim.: ŠkATrst; žup. arh. Tomaj; Družina, Nova Gorica 1. mar. 1964.

Škerl

Škerl, Lojze: Šonc, Henrik. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi948130/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine