Slovenski biografski leksikon

Šantel Saša (Aleksander Saša), slikar, grafik, ilustrator, strokovni pisec, glasbenik, brat Avguste ml. (gl. čl.), r. v Gor. 15. marca 1883, u. v Lj. 1. jul. 1945. Obiskoval je v r. kraju osn. šolo in gimn. (mat. 1901), dobil prvi slikar. pouk pri materi in dobro podlago pri prof. A. Gvajcu (SBL I, 283). Na Dunaju je študiral 4 leta slikarstvo na umetn. obrtni šoli (prof. A. Kenner) in na akad., hkrati pa na univ. umetn. zgod., estetiko, muzikologijo (absolutorij 1905), bil 1905–6 asistent na gimn. v III. okr., 1906 opravil prof. izpit. L. 1906–7 je bil suplent na učiteljišču v Kopru, 1907 na gimn. v Pazinu provizorni, od 1910 red. prof. do 1918 (vmes se 1913 poleti izpopolnjeval v Münchnu, graf. šola J. Brockoffa), 1918–9 na real. gimn. na Sušaku, od 1920 do kratko pred smrtjo v Lj. na Drž. obrtni šoli (TSŠ), učil tudi na umetn. šoli Probuda. Študijsko je potoval po Ital., Franc., Angl.

I. Slikar. L. 1903 je Š. na Dunaju ustanovil (s slikarji: G. Birolla, SBL I, 40–1; M. Gaspari, ib., 205; H. Smrekar, ib. III, 397–9) umetn. društvo jsl študentov Vesna s programom, ki si ga je sam osvojil za vse življenje: približati umetnost ljudstvu; gojiti dom. motiviko; ohranjevati folklorne značilnosti; skrbeti za razvoj grafike in ilustracije. Š. je slikal največ v olju in akvarelu, tematsko pa pokrajine, portrete, ljudi pri delu (obrtnike), nar. noše. Umerjeni stvarni realizem se približa intenzivnejši upodobitvi svetlobe, velikopoteznejši risbi, živahnejši barvni skali (Študija starke 1905, Mesto ob reki 1917, Lastna podoba 1936, Portreta E. Gangla, Mirka Šubica 1939); odkriva stalno zanimanje za nekatere slikar. probleme, ki jih je reševal sočasni impresionizem (Š. pogosto v obrobni impresionist. struji; Vesnani v osnovi drugačni: ne žrtvujejo nac. in kult.-umetn. nalog čistemu slikarstvu). V olju je izredno obsežen, preštudirano natančen skupinski portret v interjeru Slov. skladatelji, Lj. 1936, mala dvorana Slov. filharmonije: portreti na stenah, skupine, razporejene po času, programski ali slogovni usmerjenosti sledečih: Jurij Micheuz (Mihevec), SBL II, 111–2; Jakob Gallus, ib. I, 202–3; Gregor Rihar, st. ib. III, 102–4; Miroslav Vilhar; Jurij Flajšman, ib. I, 180; Anton Hajdrih, ib., 289–90; F. S. Vilhar; Josip Kocijančič, ib., 482–3; Hrabroslav Volarič; Davorin Jenko, ib., 398; Gustav Ipavic, ib., 364–5; Benjamin Ipavic, ib., 363–4; Matej Hubad, ib., 357; Anton Foerster, ib., 183–4; Hugolin Sattner, ib. III, 204–6; Ignacij Hladnik, ib. I, 323–4; Stanko Premrl, ib. II, 490–1; Matija Tomc; Franc Kimovec, ib. I, 456–7; Viktor Parma, ib. II, 262–3; Risto Savin (Širca Friderik, gl. čl.); Fran Gerbic, ib. I, 208–9; Anton Lajovic, ib. I, 607; Gregor (Gojmir) Krek, ib. 558–9; Janko Ravnik, ib. III, 42; Emil Adamič, ib. I, 2; Vasilij Mirk, ib. II, 126; Oskar Dev, ib. I, 131; Anton Schwab, ib. III, 248–9; Lucijan M. Škerjanc (gl. čl); Marij Kogoj, ib. I, 489; Slavko Osterc, ib. II, 236–7; Matija Bravničar; Zorko Prelovec, ib. II, 488; Saša Šantel. — Slikarsko sproščene študije za posamezne portrete so last družine Š. in zasebnikov. —Akvarel je Š-u primerna tehnika za neposredno beleženje popotnih opazovanj (motiv iz Londona 1930, Milana, Francije, Sje); za stvarne, vendar lahkotne vedutne poglede na slov. mesta, planine, istrsko in dalmatinsko obalo; za cikluse nar. noš iz Istre (1917), tržaške okolice, Posočja in vse Sje (med bivanjem v Pazinu in do 1943), dopolnjujoč zbirkam manjkajoče noše v Slov. etnograf. muzeju. Noše so tiskali (razglednice): Zgb, Čoklović; Lj., Učitelj. tiskarna (Stara Lj.), Zvez. tiskarna (božične), društvo Soča (Primorske noše), Klub akademikov iz Trsta, Gor., Istre, Vekoslav Kramarič, CMD. Š-ovi akvareli imajo dokumentarno (avtor izredno natančen!), v najboljših primerih tudi umetniško vrednost (trdno grajena, sveža, romantična celota portreta v slikoviti noši in pokrajin. okolju).

Grafik. Motivni svet tehnično razgledanega, dobrega grafika Š-a je podoben slikarskemu. Glavni tehniki sta lesorez, jedkanica, redkeje suha igla, vernis mou. V lesorezu je dragocen ciklus Slov. skladatelji 1913–42 z velikopotezno zasnovanimi glavami, v poenostavljeni kontrastni svetlobi, izrazitejšimi od ustreznih portretov v olju; v jedkanici so pokrajine in portreti finejši v modelaciji, s podrobnim realizmom učinkujejo bolj tradicionalno kot lesorez; v obojni tehniki več ekslibrisov, širil zanimanje zanje; bil je član I. jsl društva ekslibristov.

Ilustrator. Š. je ustvaril večje število kvalitetnih mladin. ilustracij, najboljše so iz pazinske dobe. Likovno dognanost s tekstom, dosledno secesijsko stilizacijo izpričujejo: Vl. Nazor, Veli Jože. SM 1908, ponat. Mlad. knj. 1967 (in Cita Potokar), najpomembnejše Š-ovo delo; isti, Divić grad, Savremenik (Zgb) 1909, 358–64; Sn 1913, 177–81, istrska pravljica; Nar. pesmi. Izd. Srpska Kr. Akad. 1914 (Š. sodeloval). Ljudske, čustvene in vzpodbudne so ilustracije za Ks. Meško, Mladim srcem. 1911, 1914 (ena Iv. Vavpotiča), 1914; ponat. z naslovom Poljančev Cencek in druge zgodbe za mladino. 1957, izbor del in ilustracij. — V dobri romantičnorealistični tradiciji so: Trdina, Bajke in povesti, Sn 1913; J. Stritar, ISp za mladino. 1923; Radivoj Rehar, Začarani krogi. 1929. — Rutinsko delo brez inspiracije: Rado Murnik, Ženini naše Koprnele, 1921; E. Gangl, Moja pot 1933–4, 10 knjig. — Š. je risal glave za Gkp revije NA 1911.

Priložnostno delo: karikature, ilustracije in ponazorila praktičnih tehn. napotkov za različne umetnoobrtne naloge: Jež, Plamen; Savremenik, Krijes (1917), Omladina, Zgb 1920–2; Jeka od Osjeka 1919–20, Sv. Cecilija, Zgb 1920–1, Andjeo čuvar, Radiša, Zgb; DP 1927 idr.; TSŠ predloge za vezenine, čipke, zastave; častne diplome; sgraffite za: Dom Sokola II v Trnovem, dvorana (Um 1940–1, 96); hišo na Tržaški c. 11 (motivi nar. pesmi, Martin Krpan); stenska dekoracija v rokokojskem slogu (Groharjeva ul. 4, stanovanje, akvarelne predloge 1929, last družine Š.).

Razstave: retrospektivna v Lj., Jp 1943; večje zbirke: Lj. 1921, Sušak 1920, Zgb 1923; skupinske: Bgd, I. jsl umetn. 1904, 1912, 1922, 1929–30; Gorica 1912; Nova Gorica 1970; Čačak 1965; Dresden 1913; Florenca 1927; Hodonin 1924; Košice 1938; Lj., Gal. Obersnel 1942; NarG 1965; Jp 1909–10, 1912, 1916–8, 1921–2, 1924–5, 1935, 1937–41; Velesejem 1926–7, 1937–; London 1930; Lvov 1927; Osijek 1926; Rijeka 1925, 1927; Trst, I. slov. umetn. razst. 1907; Zgb 1927, 1929; Varšava, Krakow, Lublin, Madrid in drugod. — Katalogi: Memorijal I. jsl razstave 1904; retrospektivne razst., Jp 1943; M. Juteršek, Lik. revija 1962–3, št. 4–5, 6; Čačak 1965; Peter Krečič, Slikarji Šantli. Nova Gorica, jun.–sept. 1970.

Pisec. Š. je napisal: Nekaj o grafični umetnosti (Napredna misel 1912, 88–9, 183–4, 298–9); zanimiv teoretični članek O muziki barv (Veda 1914, 151–3, 305–7); o umetnoobrtni šoli (Izv. TSŠ 1926–7, 52–5) in njenih tehnikah (DP 1927, št. 2–6, 8–10, 12); o ilustracijah (Ljubo Babič, Sn 1912, 138; Elko Justin, J 1938, št. 221; I. Vavpotič, Sn 1912, 53–5); o razstavah: Bucik-Dolinar (Tabor 1923, št. 104); Dolinar (DP 1930, št. 2); Riko Debenjak (Um 1940–1, 86–7); klub Grohar (J 1922, št. 215; polemika z dr. M. Šnuderlom, SN 1924, št. 229); Kos A. G. (DP 1930, št. 2); Franc Košir (ib., št. 3); Rudolf Marčič (ib., št. 10); Fr. Pavlovec (ib., št. 3); biografije: Stane Dremelj (Um 1940–1, 124–8); M. Gaspari (DP 1929, št. 5; S 1932, št. 42); Jaro Hilbert (DP 1929, št. 9); Adolf Lapajne (ib., št. 6–7); Al. Repič (Izv. TSŠ 1930–1, 42–7); H. Smrekar (DP 1929, št. 8; J 1933, št. 161); Mirko Šubic (DP 1929, št. 4); Rajko Šubic (ib., št. 3); Iv. Vavpotič (Um 1942–3, 120–8); Lojze Žagar (DP 1929, št. 12). Spomine na dunaj. šolanje (Um 1941–2, 92–100); Umetniki o umetnosti in življenju (Umetniški zbornik 1943, 279–81). — Š. je bil član slovenske sekcije Lade, Združ. grafič. umetn. Jsle, ekslibristov, predvojn. DSLU (tu tudi večletni predsednik), tajnik NarG, organizator društv. razstav. Trdno na pozicijah svojega slikar. nazora, je presojal formalne rešitve z ustaljenimi kriteriji realistične slikar. tradicije, vedno zavzet za vse, kar bi utegnilo razviti vsebinsko bogato in estetsko sprejemljivo slov. umetnost. — Podpis: SŠantel (slike): -e-, -nt-, -l (redkeje).

II. Glasbenik. Osemletni Š. se je že učil gosli, pel je v dij. pev. zboru pod K. Podgornikom (SBL II, 394), sedmošolca Š-a pa je D. Fajgelj (ib. I, 170–1) uvedel v nauk o harmoniji. Na Dunaju je Š. na univ. obiskoval predavanja o glasbi (G. Adler), igral v ansamblih društva F. J. Haydn. V Pazinu je uvedel pouk glasbe na gimn., pozneje na žen. učiteljišče, hkrati bil organist, učitelj violine, dirigent dij. orkestra. K skladateljstvu je spodbudil J. Brnobića. — Skladbe: 20 moš. zborov, op. 1–1901 (iz njih št. 12 Sonce rumeno, S. Jenko, v: Dva moš. zbora. GM Lj. 1943); Godalni kvartet v d-molu, op. 3–1905 (predelal 1925, iz njega priredil Scherzo za violino in klavir 1933); Fantazija za šol. god. kvartet na temo Misli moje, op. 20–1910, po moš. zboru V. Klaića Svraćanje (Nova muzika = NMuz 1929; Mala nova muzika = MNMuz 4); Dij. koračnica za salon. orkester, op. 31–1916 (za pih. orkester instrumentiral Vl. Prinčič, SBL II, 584–5); kantati za solo, meš. zbor in orkester Slava Dobrili, op. 22–1912 in Pesem Velega Jožeta, op. 31–1917; Karanfilje, venec slavon. nar. pesmi za 2-gl. žen. zbor in orkester, op. 35–1918 (predelal 1940); Kupleti za šaloigro Občin. tepček, op. 23–1913/4; Jugoslovanska beseda, baletna glasba z jsli nar. motivi za salon. orkester, op. 33–1917 (instrumentiral za pih. orkester 1922 A. Jakl, SBL I, 369); Maša s hrv. besedilom za deš. meš. zbor, op. 9–1908 (slov. prevod M. Elizabete Kremžar, SBL I, 570, v CG 1942); Staroslov. maša za soli, meš. zbor in orgle, op. 27–1914, dopolnjena za orkester 1926; izvajalo železn. glasb. društvo Sloga pod H. Svetelom (gl. čl.) 24. febr. 1930 v Lj., iz nje objavil Aganče božij za meš. zbor in orgle (Zbori 1927), priredil Pre- in postludij k Aganče božij za orgle in orkester, op. 60–1936.

V pomembnem sodelovanju z G. Gojmirom Krekom (SBL I, 558–9) je nastalo več pesmi za glas in klavir: Čolničku (S. Gregorčič), op. 6–1907, prva tiskana Š-ova skladba (NA 1908–9); Galebi (A. Aškerc), op. 21–1910 (ib. 1910); Ribnik (O. župančič), op. 25– 1909 (ib.); Narodna (Al. Gradnik), op. 24–1911 (ib. 1911); Klavirska sonata, op. 18–1910, iz nje tiskana le Adagio (ib.) in Scherzo (ib. 1912).

Na Sušaku je Š. vodil pev. zbor društva Veli vir in osnoval orkester, na Reki igral violo v gledal. orkestru pod N. Fallerjem, sodeloval v hrv. čitalnici in srb. pravosl. cerkvi, Napisal je nacionalno zanosne: Sve od Soče do Vardara (M. Kević) za 3-gl. žen. zbor, op. 36–1918; Ribar (P. Preradović) za 3-gl. žen. zbor in klavir, op. 36/a–1918 (slov. prevod Ribice nore… za 4-gl. žen. zbor, GM Lj. 1943); moš. zbor Klik Sušaku, op. 68–1923 idr.

Sodelovanje z GM v Lj. preusmeri Š-a v: Male skladbe za klavir, op. 38, 1923–5 iz njih priredi Rokoko za c-klarinet ali violino in klavir, op. 50–1928 (NMuz 1928, MNMuz št. 2) in Andante v klas. slogu za godalni orkester, op. 55–1933, pozneje je iz njih objavil nekaj stavkov kot Osem klavir. skladb za mladino (GM Lj. 1942, št. 3, 1, 2, 16, 8, 6, 11, 10). Ob orkestralnem društvu GM v Lj. (=ODGM), kjer je Š. igral violo, je ustvaril: Godalni kvartet v A-duru, op. 39–1925; Koncertino za violino in klavir, op. 44–1928 (Lj. 1943); Sonata za violončelo in klavir, op. 48–1929; Invencije za klavir, op. 56–1935 (Centr. zadr. jsl av., br. 8, Zgb 1936); Klavirski trio, op. 64–1937; Moj prvi koncert, 4 skladbice za klavir 4-ročno, op. 74–1939; Mala suita za orkester, op. 40–1925 (prvič izvedlo 1926 v Lj. ODGM z E. Adamičem); Suita za godalni orkester, op. 41–1926 (prvič izvedlo 4. jun. 1927 v Murski Soboti ODGM z E. Adamičem); Belokranj. serenada za godalni orkester, op. 52–1933 (prvič izvedlo ODGM 30. maja 1934 v Lj. z L. M. Škerjancem); Slov. suita (v 4 stavkih) za orkester, op. 61–1936 »po starih slov. motivih«. Bil je tudi spreten, zanesljiv violist v orkestru lj. filharmonije.

Š. je zložil opereto v 3 dej. Blejski zvon, spevoigro za soli, zbor in klavir, op. 49–1932; libreto: Mary Garden, pri instrumentaciji pomagal M. Kogoj (SBL I, 489), končal in dodal 2 tanga L. M. Škerjanc; premiera 24. febr. 1933 v lj. Operi, dirigiral A. Neffat (ib. II, 198–9), pri občinstvu brez posebnega zanimanja. Po njej je Š. napisal potpuri za orkester 1938. — Razen tega še: Pri zibeli (Iv. Albreht) za 5-gI. meš. zbor, op. 42–1927 (Zbori 1927 in GM Lj. 1943); moš. zbora Pesem (Gr. Koritnik), op. 45–1927 (Zbori 1928); Trojno gorje (S. Jenko), op. 47–1928 (Zbori 1932 in Dva moš. zbora, GM Lj. 1943); Belokranjska kolednica za 3 alte unisono, meš. zbor in klavir, op. 55–1933 (Lj. 1933).

Ob bližajoči se vojni pričajo o nac. zanosu moš. zbori kot Jurjevslavlje Sušaka - Trsata, op. 65 in 75–1938/9. Med vojno se Š. umakne v čisto instrumentalno glasbo: Trio za klarinet, violo in klavir, op. 78–1941; Suita za 4 violine in klavir, op. 79–1942; Sonata za violo in klavir, op. 81–1943.

Š-ovo skladatelj. delo obsega okr. 100 del (1. Seznam kompozicij do 1943, NUK: 82 del); med njimi 3 priredbe tujih skladateljev, 4 harmonizacije, 3 potpuriji, 3 priredbe lastnih skladb. Originalna dela: 52 vokalnih skladb (38 moš., 4 meš., 5 deš. meš., 1 žen., 4 priredbe za moš. zbor), 30 vokalno-instrumentalnih (15 za glas in klavir, 5 za pev. zbor in klavir, 4 za pev. zbor in orgle, 5 kantat), 3 scenske skladbe (kupleti, balet, opereta), 23 instrumentalnih skladb (4 za klavir, 2 za violino in klavir, suita za 4 violine in klavir; sonati za violo in klavir, za violončelo in klavir; za flavto in klavir, za klarinet in klavir, klavirski trio, trio za klarinet, violo in klavir, 2 godalna kvarteta; za 2 flavti in orkester; 3 za salon., 2 za godalni in 2 za simfonični orkester). 2. Nekaj skladb v rkp. in v tisku (gl. NUK): 1 za pev. zbor, 5 za glas in klavir, Scherzo za 2 violini in violo, Lj. 1943, 2 priredbi istrskih po Š-ovih zapisih za mladin. zbor (L. Kramolc, Lj. 1938), priredbi skladb drugih skladateljev (E. Adamič, I. Baić). — Š. pripada generaciji slov. skladateljev, ki je ustvarjala v nac. zanosu, hkrati pa želela dvigniti se iz rodoljubar. čitalništva na višjo stopnjo nacionalnih šol evropske glasbe, se posvečala v večji meri do tedaj pri Slov. razmeroma slabo razviti, čisto instrumentalni glasbi. Čeprav le ljubitelj, se je Š. strokovno, pogosto kot samouk, tako izpopolnil, da je zajel vsa področja kompozicij. tehnike vsaj v določenem obsegu. Giblje se med klasicizmom dunaj. šole, zgodnjo romantiko in ljud. glasbo v smeri nac. šole po vzoru skladateljev drugih slovan. narodov. Ustvarjal je iz srčne potrebe, njegova moč je predvsem v jasni, preprosti, utripu ljud. izraza sorodni invenciozni melodiji. — Prim.: za življenje in slikarstvo: Š-ov rodovnik (arhiv SBL); ELU 4, 360; NE IV, 626; Thieme-Becker XXIX, 428–9; Jos. Regali, DS 1909, 374; A(ndrija) M(ilčinović), Savremenik, Zgb 1909, 170; Frst (Fr. Stele), DS 1922, 46; isti, Slov. lesorez. Lj. 1943 (repr.); isti, Slov. slikarji. Lj. 1949, 115, 128, 129; isti, Umetnost v Primorju. Lj. 1960, 98, 109, 110 (repr.); Vlad. Levstik, LZ 1909, 528; I. Zorman, ib. 1915, 129; LZ 1918, 803; J 1921, št. 214; 1943, št. 57, 58, 59, 75; Pavle Lagarić, Jsla 1921, št. 271; SN 1921, št. 203; Razgled 1927, št. 3, 80 (repr.); Naša knjiga, Zemun 1930; S 1939, št. 63; 1941, št. 245; 1942, št. 89 a; 1943, št. 60, 73 a; DS 1943, 153; Slov. dom 1943, št. 59, 62, 68; Umetniški zbornik 1943, 216 (repr.); Um 1943–4. 1–2, 4–6, 34, 36; -n (Ravljen Davorin), SPor 1945, št. 64 (s sliko); Mateja Baloto (M. Mirković), Stara pazinska gimn. Zgb 1950, 44; L. Menaše, Avtoportret na Slov. 1958, 104, 143, 149; Fr. Šijanec, Sodobna slov. lik. umetnost. Mrb 1961, 69, 71 (repr.). — Za glasbenika: rkp. (NUK); Seznam kompozicij (arhiv SBL); NA 1908–9, 23; 1910, 19, 71, Gkp 14, 47; 1911, 33, 61, Gkp 1, 15, 42; 1912, 71, Gkp 8, 11, 52; 1913, Gkp 55; 1914, Gkp 9, 13; Zbori 1926, Gkp 39; 1927, 21, 69, Gkp 24; 1928, 9, Gkp 12, 15; 1930, Gkp 24; 1932, 37, Gkp 23; 1933, Gkp 24; 1934, Gkp 2; NMuz 1928 I, MNMuz št. 2, str. 3; 1929, MNMuz št. 4, str. 3; dr. Jos. Mantuani, Katalog razstave. Razvoj glasbe pri Slov. Lj. 1932, 16, 17; GLLjO 1932–3, št. 11; CG 1937, 135; 1942, 36; Luka Kramolc, Ob 20-letnici Jsle. Lj. 1938, 23; Radio Lj. 1938, št. 51, str. 3 (s sliko); S 1943, št. 57, 66; ODGM ob 20-letnici. Lj. 1940, 12 (s sliko orkestra s Š-om), 17 sl., 24 sl.; Slov. dom 1943, št. 64; Ukmar-Cvetko-Hrovatin, Zgodovina glasbe. 1948, 494, 509 sl., pril. XXIV (avtoportret na skupin. sliki Slov. skladatelji), 518, 521; Muzička enc. 671 (dr. D. Cvetko Š-u napačno pripisuje Concertino za klavir in orkester). — Slike: Lastna podoba 1913 (jedkanica, NM), 1936 (olje, NarG), 1941 (linorez, M. Bravničar, Lj.), 1942 (olje, A. Kos, Lj.), lesorez (M. Maleš; repr. Umetn. zbornik 1943, 216); Iv. Sajevic 1932 (repr. Fr. Stelè, Umetnost v Primorju. 1960, 127). Čopič + Hr.

Čopič, J., Hrovatin, R.: Šantel, Saša (1883–1945). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi639024/#slovenski-biografski-leksikon (24. februar 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Primorski slovenski biografski leksikon

ŠANTEL Saša (Aleksander), slikar, grafik, ilustrator, glasbenik, strok. pisec, r. 15. mar. 1883 v Gor., u. 1. jul. 1945 v Lj. Oče Anton (gl. čl.), mati Avgusta pl. Aigentler (gl. čl.). Osn. š. in gimn. (mat. 1901) obiskoval v Gor. Slikarstva se je učil najprej pri materi, nato pri slikarju A. Gvajcu (PSBL I, 519). 1902 se je vpisal na dunajsko Kunstgewerbeschule (prof. A. Kenner) in na akad., obenem tudi na U (umet. zgod., estetika, muzikologija). Bil je eden glavnih pobudnikov in ustanoviteljev društva Vesna na Dunaju (med člani npr. M. Gaspari, G. Birolla, Avgusta Šantel ml., H. Smrekar). Absolviral 1905, 7. apr. 1906 opravil drž. izpit iz risanja za sred. š. 1905–06 je poučeval na gimn. v III. dunajskem okraju. 1906 se je potegoval za mesto učitelja risanja na idrijski realki, a ni bil sprejet (mesto je dobil Ivan Vavpotič). 1906–07 je bil suplent na učiteljišču v Kopru (kolega sta mu bila tudi V. Nazor in R. M. Cossar, gl. PSBL III, 199–200). 1907 se je poročil z Ružo Severjevo (učila vezilstvo v Bukarešti, kasneje je delala v Avstrijskem muzeju za restavracijo gobelinov); rodili so se jima trije otroci: Dušana (kasneje arhitekt), Voja in Bojan. Od 1907–18 je poučeval na gimn. v Pazinu (najprej kot supl., od 1910 kot redni prof.). 1913 se je v Münchnu izpopolnjeval v grafičnih tehnikah (prof. J, Brockhoff). Od 1918–20 je poučeval na realni gimn. na Sušaku, od 1920 do smrti v Lj. na Tehn. sr. š., kjer je poučeval dekorativno risanje in grafiko. Na isti š. je bil pobudnik za ustanovitev tečaja za violino. Na zasebni umet. š. Probuda (ust. 1921) je š. poučeval grafiko. Ob rednem delu je vodil še razne tečaje in predaval npr. tiskarjem ipd. Med Š. učenci sta bila tudi slikarja in grafika M. Maleš in E. Justin. Š. je študijsko prepotoval It., Fran. in Angl. - 1929 je izdelal stensko okrasje za Kaiserjevo vilo v Groharjevi ul. 4 v Lj. (dekoracija v neorokokojskem stilu uničena, ohranil se je le 1 karton osnutka). 1936 je nastal ciklus oljnih portretov slov. skladateljev (Mala dvorana Slov. filharmonije), 1938 je dekoriral hišo na Tržaški cesti 3 v Lj. z motivi Iz Martina Krpana, 1940 pa izdelal sgraffite za Sokolski dom v Trnovem (danes prebeljene, ohranjene so fotografije). 1938 se je udeležil natečaja za izdelavo slik s slov. zgod. tematiko za reprezentančne prostore tedanje banovinske palače (izbran pa je bil G. A. Kos). Š. je bil tudi član odbora Nar. gal. (1921, 1922), na občnem zboru 1934 ponovno izvoljen, tudi tajn.), od ustanovitve 1934 član Društva likovnih umetnikov Dravske banovine (od 1939 do začetka vojne preds., nato do smrti blagajnik; 1936 se je društvo preimenovalo v Društvo slov. lik. umetnikov), član slov. sekcije Lade, Združ. graf. umet. Jsle, I. jsl, društva ekslibristov in bil dober organizator. - Š. je ustvarjal predvsem v olju, akvarelu, gvašu, risbi, perorisbi, tušu in v različnih grafičnih tehnikah (akvatinta, bakrorez, lesorez, jedkanica, mešana tehnika, suha igla). Bil je začetnik slov. grafike in se zavzemal za ustanovitev grafične š. Njegov Vhod v pazinsko pokopališče (1911) je verjetno prvi barvni lesorez na Slov. Njegovo slikarstvo odseva realistično smer, v marsičem pa se približuje impresionistom. Kot pripadnik Vesnanov je podpiral njihov umetniški program, ki je postavljal v prvo vrsto zbujanje narodne zavesti in ohranjanje narodnega izročila. V tem smislu je posvečal veliko pozornost dekorativnim elementom, domači tematiki, ki obsega predvsem narodne motive, narodne noše (iz vseh slov. pokrajin), vsakdanje delo (tradicionalne domače obrti), krajinske motive, portrete. Vpliv secesije je vidnejši v njegovih ilustracijah. Ilustriral je Novi rod. Vl. Nazorja Veli Jože (1908) in Divić grad (1909), Nar. pesmi (izd. Srpska Kr. Akad. 1914, Š. sodeloval), Ks. Meška Mladim srcem (1911, 1914), Trdinove Bajke in povesti o Gorjancih (1913), R. Murnika Ženini naše Koprnele (1921), Stritarjeve Pesmi za mladino (1923), Kol-GMD 1925 (risbe), KolGMD 1926 (platnice in zaglavja mesecev), KolGMD 1927 (platnice in zaglavja mesecev), gor. mesečnik Družina (npr. letnik II, 1930, št. 9, 285), E. Gangla Moja pot (1933–4), Joža Lavrenčiča Tri božje poti (izd. GMD, natisnila Zadružna tisk., Lj. 1944). Sodeloval tudi s Slov. etnograf. muzejem, predvsem s slikami narodnih noš; izdeloval tudi exlibrise, inicialke, paravane, vinjete, nalepke, korespondenčne liste, diplome, osnutke za znamke, častne diplome, čipke, zastave, vezenine. Njegove slike so izšle tudi na razglednicah (društvo Soča, Gor., Klub akad, iz Trsta, Učit. tiskarna, Lj., CMD, Čoklović, Zgb). S-ova dela hranijo druž. nasledniki, zasebniki to javne zbirke: Etnogr. muzej, Lj., Nar. gal., Lj., Mestni muzej, Lj., Narodni muzej, Lj., Umetnostna gal., Mrb., NUK, Lj., študijska knjižnica M. Jarca, N. mesto, GorM, N. Gor. (Cvet, risba s svinčnikom, 1897; Rovinj, litografija, 1914; Osnutek za plakat, olje, karton: upodobljena je sedeča ženska figura, ki v iztegnjeni desnici drži ženski kipec; Exlibris prof. I. Bergića, lesorez, papir: upodobljen mož s sklonjeno glavo in naočniki, ki ob svetlobi sveče prebira knjigo). - Nekaj razstav: I. jsl. umet. razst., Bgd 1904, nato še 1912, 1922, 1929, 1930; I. slov. lik. razst., Trst 1907; Lj., Jakopičev pav. 1909, 1910, 1912, 1916, 1917, 1918, 1921, 1922, 1924, 1925, 1935, 1936, 1937, 1938; Gor. 1912 (od 2. jul. dalje) (v stanovanju dr. A, Dermote, razstavil 1 ex libris); Dresden 1913; Lj., Mladika 1921; Sušak 1921; Zgb 1923; Hodonin 1924; Reka 1925; Osijek 1926; Lj., velesejem 1926, 1927, 1937; Firence 1927; Reka 1927; Zgb 1927; Lvov 1927; Razst. jsl. slikarstva in kiparstva, London, National Gallery, 10. apr. - 31. maja 1930 (razst. Delavnica); Lj., Gal. Obersnel 1942; Saša Šantel 1883–1943, Jakopičev pav., 14. mar. - 4. apr. 1943; Lj., Nar. gal. 1965; Čačak 1965; I. razst. fotopovečav slov. umetnostnih spomenikov (potujoča razst. Nar. gal., Lj., v različnih krajih Sje, od 1965 do 1967); Slik., Šantli, GorMuz., jun.-sept. 1970, N. Gor.; Naše gore, Mestna hiša, Kranj, 26. nov. - 7. jan. 1975; Prešernove pesmi v delih likovnih umetnikov, gal. v Prešernovi hiši, Kranj, 6. - 26. febr. 1976; Podobe otrok v preteklosti, Nar. gal., Lj. 12. dec. 1979 - 30. mar. 1980 (razst. Babica ziblje vnuka); Kanal, Gal. R. Debenjaka 1981; Saša Šantel 1883–1945, Nar. gal., Lj. 1983; Solkan, Gal. osn. š. 1987; Tolmin, Knjižnica C. Kosmača 1987; poleg teh še razne razst. v Krakovu, Varšavi, Lublinu, Madridu idr. - Precej obširno je tudi Š-ovo publicistično delo; pisal je teoretične članke, poročila in razmišljanja o razstavah, biografije ipd. Nekaj člankov: LZ 1900, 641-43 (Plastičnost v slikarstvu); Napredna misel 1912, 88–89 in sl. (Nekaj o grafični umet.); Veda 1914, 151–53, 305–07 (O muziki barv; ); J 1922, št. 172 (Šolske razstave); J 1922, št. 215 (Razstava kluba Grohar v Mrbu)); J 1922, št. 263, 266 (Umetniške razstave v Zgbu); Tabor 1923, št. 104 (Še o kolektivni razst. Bucik-Dolinar v Lj.); J 1923, št. 216 (XXVIII. Umet. razst. v Jakopičevem pav.); SN 1923, št. 188, 203 (Umetniške šole v Sloveniji); Riječ 1921, br. 222 (Dvije slikarske izložbe na Sušaku); SN 1924, št. 229; J. 1928, št. 239 (Jurkovičeva Žalujoča Slovenka); DP 1929, št. 3 (Rajko Šubic); št. 4 (Mirko Šubic); št. 5 (M. Gaspari); št. 6–7 (Adolf Lapajne); št. 8 (Hinko Smrekar); št. 9 (Jaro Hilbert); št. 12 (Lojze Žagar); DP 1930, št. 2, 3, 10; Izv. TSŠ 1930–31, 4247; Arhitektura 1932, št. 7 (Razvoj slikarstva); SN 1932, št. 210, 211 (Beseda o naši umetnosti. Nekaj misli ob zaključku umet. razstave na Velesejmu); J 1933, št. 161; J 1935, št. 137 (Zakaj ne »Društvo slovenskih likovnih umetnikov«?); Jadranski kalendar, Zgb 1935, 37 (O ženski narodni noši v Julijski krajini); Umetnost 1940-41, 86–87, 124–28; 1941/42, 92-100 (Spomini na dunajsko šolanje); 1942/43, 120–28; Umet. zbornik 1943, 279–81. - Š. je bil tudi glasbenik. Z osmimi leti je začel študij violine, pel je v dij. zboru (dir. K. Podgornik), kasneje se učil harmonije pri D. Fajglu. Na Dunaju se vpisal na muzikologijo (G. Adler) in igral v ansamblih društva F. J. Haydn. V Pazinu je uvedel glasbeni pouk na gimn., nato na ž. učit. Na Sušaku je vodil pev. zbor društva Veli vir, ustanovil orkester, na Reki igral violo v gledal. orkestru, sodeloval v hrv. čitalnici in srbsko-pravoslavni cerkvi, v Lj. pa igral violo v orkestru Slov. filharmonije. Bil je skladatelj, organist, učitelj violine, dirigent in mentor (k skladateljstvu je privedel npr. J. Brnobića). Zložil je nad 100 posvetnih in cerkv. skladb, samospeve, zborovske, klavirske, orkestralne in druge, harmonizacije, priredbe skladb tujih skladateljev itd. Nekaj skladb: 20 moških zborov, op. 1 (1901); Godalni kvartet v d-molu, op. 3 (1905, predelan 1925); Fantazija za šolski godal. kvartet na temo Misli moje, op. 20 (1910); Dijaška koračnica za sal. orkester, op. 31 (1916); Slava Dobrili, kantata za šolo, meš. zbor in orkester, op. 22 (1912); Pesem Velega Jožeta, kantata za šolo, meš. zbor in orkester, op. 31 (1917); Karanfilije, venec slovanskih nar. pesmi za ž. zbor in orkester, op. 35 (1918); Jugoslovanska beseda, bal. glasba z jsli nar. motivi za sal. orkester, op. 33 (1917); Staroslov. maša za sole, meš. zbor, orgle, op. 27 (1914, za orkester prir. 1926); Slovenska maša za dijake; Maša za mešani zbor; Mašne pesmi; Requiem za moški zbor; Nagrobnice; Adventne pesmi za sedmeroglasni moš. zbor z orglami; Regina coeli za moš. zbor; Regina coeli za mlad. meš. zbor in orkester; pesmi za glas in klavir (v sodelovanju z G. Krekom): Čolničku (S. Gregorčič), op. 6 (1907), Galebi (A. Aškerc), op. 21, Narodna (Al. Gradnik), op. 24, Ribnik (O. Župančič), op. 25; Male skladbe za klavir, op. 38 (1923/25); Godalni kvartet v A-duru, op. 39 (1925); Sonata za violončelo in klavir, op. 48 (1929); Klavirski trio, op. 64 (1937); Mala suita za orkester, op. 40 (1925); Belokranjska serenada za godalni orkester, op. 52 (1933); opereta v 3 dej. Blejski zvon, za šole, zbor in klavir, op. 49 (1932); Trio za klarinet, violo in klavir, op. 78 (1941); Suita za 4 violine in klavir, op. 79 (1942); Sonata za violo in klavir, op. 81 (1943). Š-ova glasba »se giblje med klasicizmom dunajske šole, zgodnjo romantiko in ljudsko glasbo v smeri nac. šole po vzoru skladateljev drugih slovanskih narodov« (SBL).

Prim.: Za slik.: LZ 1904, 632; 1909, 528; 1915, 129; 1918, 803; 1927, 319; DS 1909, 374; 1912, 154; 1922, 45, 46; A. Res, Intimna razst. v Gor., Čas 1912, 389–91; Saša Šantel, Jugoslavija 1921, št. 271; K., Saša Šantel. Kolektivna razstava njegovih del v telovadnici Mladike, J 1921, št. 214; S. Šantlova kolektivna razstava slik in grafičnih del, SN 1921, št. 203; ZUZ 1922, 60–61, 65; J 1922, 209; J. Mal, Zgod. umet. pri Slov., Hrv. in Srbih, Lj. 1924, 40; Saša Santel, Ilustr. priloga Slovenca 1925, št. 172; Šašelj J., Kaj delajo in snujejo naši umetniki (S. Šantel, E. Justin), SN 1927, št. 159; Razgled 1927, št. 3, 80; A. Širok, Pri naših upodabljajočih umetnikih, Luč II, 1928, 46; Naša knjiga II, Zemun 1. avg, 1930; Thieme-Becker XXIX, 428–29; F. Stelè, Zgod. slov. glasbe v sliki, Kron IV, 1937, 216–17, repr. na str. 216; Gabršček I, 374; II, 201, 204, 390; S 1939, št. 63; 1941, št. 245; 1942, št. 89 a; 1943, št. 60, 73 a; DS 1943, 153; Saša Šantel 1883–1943, Jakopičev pav., 14. mar. - 4. apr. 1943 (kat. retrospekt. razst. z bogatim seznamom del), Lj.; SPor 1945, št. 64; Cossar, Storia, 454; L. Menaše, Avtoportret na Slovenskem, 1958, 104, 143, 149; Stelè, Umetnost 1960, 98, 109 s sl., 110 s sl., 149 s sl., 156; Šijanec, 69, 71, 142; L. MenaŠe, Avtoportret, Lj. 1962, 219; BLU IV, 360; Cevc, Slov. umet., 178, 179; F. Stelè, Oris zgod. umet. pri Slov., Lj, 1966, 136, 139; T. Ujčič, Prof. S. Šantel, slikar Velog Jože (19074918), Pazin 1969, 147–50; Slikarji Šantli, GorMuz., jun.-sept., N. Gor. 1970 (razst. kat.); NRazgl 28. avg. 1970, 486; Delo 12. nov. 1970, 17; SBL III, 578–82 (s številno liter.); Menaše, st. 2093; M. Makarovič, Slov. ljud. noša, Lj. 1971 (repr. narod. noš); Kmečki upori v slov. umet. (zbornik razprav, ur. S. Barbarič), Lj. 1974, 168; M. Komelj, Slov. ekspres. slik. in grafika, Lj. 1979, 116; I. Dolores, S. Šantel, prvi ilustrator povesti Veli Jože, Oko, 118; Dnevnik 17. apr. 1976; NRazgl 5. nov. 1976, 567; Knjiga 1977, št. 7/8, 343; Delo 21. avg. 1980; Grafike, pasteli, risbe in akvareli starejših prim. slikarjev, Gal. Rika Debenjaka. Kanal 1981 (zlož.); ND 22. nov. 1981; 7 D 26. nov. 1981; Saša Šantel 1883-1945, Nar. gal., Lj. 1983 (razst. kat., sest. Ida Tomše); Delo 10. maja 1983; Dnevnik 10. maja 1983 z ilustr.; Teleks 9. jun. 1983 z ilustr.; NRazgl št. 10, 1983, 294; Sdb 1983, št. 11, 1074–75; Secesija na Slov. (razst. kat.), Lj. 1984, 60, 61, 62, 63, 67, 69, 70, 113, 114, 117, 119; B. Marušič, Z zlatimi črkami (Življenjske usode in dela velikih prim. mož). Trst 1987, 146–48 s sl.; Grafike in risbe prim. umetnikov, gal. osn. š. Solkan 1987 (zlož.); Grafike in risbe prim. umet., Knjižnica C. Kosmača, Tolmin 1987 (zlož.); La cultura slovana nel Litorale (Atti del seminario di studio dell'Istituto di storia sociale e religiosa di Gorizia, ott.-nov. 1986), Gorizia 1988, 106; P. Krečič, Slov. konstruktivizem in njegovi evropski okviri, Mrb. 1989, 44, 46, 55. - Za sklad.: Seznam kompozicij in rkp. v NUK; J. Mantuani, Katalog razstave. Razvoj glasbe pri Slov., Lj. 1932, 16, 17; Radio Lj. 1938, št. 51, 3; S 1943, št. 57, 66; Ukmar-Cvetko-Hrovatin, Zgod. glasbe, Lj. 1948, 494, 509, 518, 521; Cvetko, III, 377, 508; MuzE II, Zgb 1963; Trobina, 140–41; I. Jelerčič, Pevsko izročilo Primorske, Trst 1979, 169, 170; Muzikološki zbornik, zv. XXIV Lj. 1988, 70, 81, 82; K. Bedina, Sonata, Lj. 1989, 34, 44, 108.

V-č

Koršič, Verena: Šantel, Saša (1883–1945). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi639024/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. februar 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine