Šantel, Avgusta st. (1852–1935)

Šantel Avgusta st. r. pl. Aigentler, slikarka, žena matematika in fizika Antona (gl. čl.), r. 12. maja 1852 v Stainzu (nem. Štaj.) sodniku Hugonu, učencu miniaturista A. Prinzhoferja in Enriki r. Fischer, nečakinji slikarja Jos. Tominca, u. 29. maja 1935 v Lj. Obiskovala je osn. šolo v Leobnu, študirala slikarstvo 1865–72 na umetn. šoli v Gradcu (prof. J. Tunner, H. Schwach), nadaljevanje v Münchnu je prekinila 1873 poroka. Živela je 1873–915 v Gor. (7 otrok, od teh 3 slikarji), poučevala risanje na Viš. dekl. zavodu, med 1. svet. vojno na begu v Dol. Toplicah, na Dunaju, v Groisbachu, Krškem, po smrti moža in hčerke Danice, učiteljice in amat. slikarke, se je 1920 preselila v Mrb, 1929 v Lj. V Gor. je Š-ova sodelovala pri slov. čitalnici in 25 let predsedovala podružnici CMD. — Vso gor. dobo je napravila veliko portretov: v pastelu ali z barvnimi kredami, s črno kredo, po fotografiji, podobne, v bidermajerski tradiciji, prijazno uglajene, med gor. aristokracijo in meščanstvom iskano, dekorativno nadomestilo za fotografijo; manj v olju, po naravi. Dobro je kopirala slike starih mojstrov; ljubezen do glasbe, ki jo je posredovala svojim otrokom, je narekovala oljne portrete Beethovna in Mozarta. Redkejša so tihožitja, v počitnicah je risala tudi pokrajine. Njeno obsežno, slabo poznano delo je dokumentarno zanimivo za del gor. prebivalstva ob koncu 19. st. Razstave: I. Slov. umetn., Lj. 1900; Gor. 1912; Nova Gor. 1970. — Prim.: Thieme-Becker XXIX, 428; A. Aškerc, LZ 1900, 677; SŽ 1926, 74; SN 1935, št. 122; Avgusta Šantel (ml.), TT 1966, št. 7–15; K(arel) D(obida), ELU IV, 1966, 359–60. — Slika: Lastna podoba 1873 (olje, last družine Š., Lj., Teslova 12); Henrika Šantel, Portret matere (olje, 1913–4), Portret matere 1925 (pastel, oba last družine Š.), Portret moje mame (olje, 1929, last Voje Križaj, Lj.); repr. katal. razstave Kluba lik. umetnic, Zgb 1930). Čopič

ŠANTEL Avgusta (Gusti), roj. pl. AIGENTLER, slikarka, r. 12. maja 1852 v Stainzu (Štajerska), u. 29. maja 1935 v Lj. Oče Hugon Edle von Aigentler, sodnik (tudi učenec miniaturista A. Prinzhoferja), mati Henrika Fischer, nečakinja slikarja Josipa Tominca. Osn. š. v Leobnu, 1862 se je preselila v Gradec, ker je bil oče premeščen na tamkajšnje dežel. sodišče. Z desetim letom je začela študij klavirja pri gdč. Thalerjevi, kasneje pa nadaljevala pri dr. Viljemu Meierju. Igrala je tudi violino. Od 1865–72 je študirala slikarstvo na Dežel. akad. za risanje v Gradcu (prof. J. Tunner in H. Schwach). Študij slikarstva je nadaljevala v Münchnu, 1873 se je poročila s fizikom in matematikom Antonom Šantlom (gl. čl.) in se naselila v Gor. Rodilo se jima je 6 otrok: Henrika (1874), Avgusta (1876) (gl. čl.), Leo (r. in u. 1878), Maks (1880–1883), Saša (1883) (gl. čl.) in Danica (1885). Na Višjem dekl. zavodu, ki ga je v Gor. ustanovilo društvo Sloga, je od 1896 poučevala prostoročno risanje; živahno je delovala v kult. življenju Slov. v Gor., sodelovala pri slov. čitalnici in bila 25 let preds. podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda. Med prvo svet. vojno je morala z družino v begunstvo (Dol. Toplice, Dunaj, Groisbach, Krško). V Krškem sta Š. umrla mož in hčerka Danica, učiteljica in amaterska slikarka. 1920 se je preselila v Mrb., 1929 pa v Lj. - Glavnina njenega slikarskega opusa je nastala v gor. obdobju, ko je izdelala veliko število portretov pomembnih gor. meščanov (npr. portret barona Francesca Degrazia in njegove žene Frančiške; portret princese Woroniecke-Korgbut s podpisom Auguste Santel 876). Bila je znana po svojih pastelih, slikala tudi s črno in barvno kredo, manj v olju. Tematsko se je omejila na portrete (okr. 500), nekaj pa je tudi tihožitij, krajin in slik z nabožno vsebino. Njeno slikarstvo izhaja iz romantične tradicije in upošteva poteze realizma. Njen opus je še slabo evidentiran, gotovo pa je bilo več njenih slik izgubljenih in uničenih med prvo svet. vojno, ko se je Gor. znašla na frontni črti. - Š. je napisala v nem. Družinsko kroniko (v slov. jo je prevedel sin Saša), ki je ohranjena v rkp. na 63 oštevilčenih straneh. Nekaj razstav: I. slov. umet. razst., Lj. 1900; Gor. 1912 (v hiši dr. Antona Dermote); GorM, N. Gor., jun. - sept. 1970. Nekaj del Š-ove: Portret matere, o. pl., 1872; Portret sestre Mine, o. pl.; Portret moža Antona, o. pl., 1872; Avtoportret, o. pl., 1873; Sin Saša, črna kreda; Portret moža Antona, črna kreda, 1906 (našteta dela last Š. naslednikov, Lj.); Podoba žene, črna kreda, 1902 (Narodni muzej, Lj.).

Prim.: LZ 1900, 677; A. Res, Intimna razstava v Gor., čas 1912, 389–91; SN 1935, št. 122; SŽ 1926, 74; Gabršček I, 414; ZUZ XIII, 1935, 128; Thieme-Becker XXIX, 428; Cossar, Storia, 454; ELU IV, 1966, 359–60; A. Šantel ml., Spomini na otroštvo, TT 1966, št. 7–15; Slikarji Šantli (razst. kat) GorM, N. Gor., jun.-sept. 1970; NRazgl 28. avg. 1970; Menaše, st. 2093; SBL III, 578; KoIGMD 1983, 107; La oultura slovena nel Litorale (Atti del seminario di studio dell'Istituto di storia sociale e religiosa di Gorizia, ott. - nov. 19S6), Gorizia 1988, 106; A. Šantel st., Družinska kronika. Srce in oko, št. 1, jan. 1989, 55–62, št. 2.

V-č

ŠANTEL Avgusta ml., slikarka in grafičarka, r. 21. jul. 1876 v Gor., u. 2. dec. 1968 v Lj. Oče Anton (gl. čl.), mati Avgusta pl. Aigentler (gl. čl.). Osn. š. v Gor. od 1882–90, od 1891–95 učiteljišče; učila na prvi slov. osn. š., kasneje na zas. š. v Gor. 1899 je opravila izpit za poučevanje na mešč. š. Osnove slikarstva je prejela pri materi, 1900 pa obiskovala 1 sem. žensko umet. š. na Dunaju (prof. Tina Blau-Lang). 1907–08 v Münchnu na š. za uporabno in svobodno umet. (tečaj za akt, prof. W. von Debschitz) in na zas. slik. š. Margarete Stall (za cvetna tihožitja); 1908–09 še slik. počitniški tečaji (ki so jih prirejale münchenske š.) na Tirolskem in Bavarskem. 1909 je opravila še izpit za poučevanje violine (prof. H. Gerstner). Od 1901–02 je poučevala na Vranskem, 1902–04 v Slov. Bistrici, 1904–18 v Pulju; med tem od 1916–17 v begunskem taborišču Steinklamm; 1918–19 na Sušaku, od 1922 v Mrbu na mešč. š. do upokojitve 1933, ko se je preselila k materi in sestri Henriki v Lj. - Napisala je Spomine iz otroške dobe (ohr. v rkp. zvezku s trdimi platnicami, oštevilčenem do str. 16; dopolnjujejo ga risbe in fotografije v zvezi z vsebino). V Gor je kult. delala predvsem v okviru čitalnice, kasneje je kult. delala v Mrbu; bila je dober pedagog in skoraj 40 let življenja posvetila poučevanju. - Š. je slikala v olju, pastelu in akvarelu, izražala pa se je tudi v lesorezu. Tematsko zajema njeno slikarstvo pokrajine (predvsem motive iz krajev, v katerih je živela), cvetlična tihožitja, redkeje portrete in figuralne kompozicije. Upošteva značilnosti plenerizma s trdno realistično potezo. Š-ove dela (nad 700) hranijo družinski nasledniki, Nar. gal. v Lj., Umet. gal. v Mrbu, zasebniki in GorM v N, Gor. (Goriški grad, lesorez; Dvorišče z drevesci, barvni lesorez). - Š. je večkrat razstavljala s skupinami DSLU, Umet. klub Grohar, Kolo jugosl. sester, Lada, Vesna, Združ. grafičnih umet. Jsle, Ženska mala antanta (po Jsli, Češki, Romuniji). Nekaj razstav: Lj. 1900; I. jsl. umet. razst. 1904, Bgd; München 1908; Bgd 1912; Gor. 1912 (v stanovanju dr. A. Dermote, razstavila 1 pastel); Pazin 1913; V. jsl. umet. razst., Bgd 1922; Bgd 1924; Bled 1925; Božična razst., Jakopičev pav., dec. 1926, Lj.; Novi Sad 1927; Zgb 1927–28; I. spomlad. razst. lik. umet., od 15. maja 1929, pav. Cvijete Zuzorića, Bgd; Bgd 1930; razst. Udruženja graf. umjet., apr. 1930, Zgb; Kult. razst. Jul. krajine, 27. apr. - 17. maja 1930, pav. Cvijete Zuzorića, Bgd; Razst. likovnih umetnic, Umetniški pav., 19. - 30. okt. 1930, Zgb; Celje 1931; razst. Kluba likovnih umetnic, Jakopičev pav., 30. avg. - 21. sept. 1931, Lj.; Osijek 1932; Bgd 1932; Dubrovnik 1932; Zgb 1932–33; Umet. razst. Krke, Jakopičev pav., 11. dec. 1932 - 2. jan. 1933, Lj.; VI. pomlad. razst., pav. Cvijete Zuzorića, maj 1934, Bgd; Slov. pokrajina, Velesejem 1. - 10. sept. 1934, Lj.; I, pomlad, razst. Društva lik. umetnikov Dravske banovine, Jakopičev pav., maj-junij 1934, Lj. (razst. Primule, Nageljni, Žužemberk); Trbovlje 1935; Bgd 1935; Dubrovnik 1937; Bgd 1938; Mrb. 1938; Zgb 1938; Razst. slov. prim. umetnikov, avg. 1945, Trst-Gor. (razst. Motiv iz Splita); Postojna 1948; N. Gor. 1963; Slovenj Gradec 1963–64; Memorial I. jsle umet. razst. 1904, Nar. gal., 8. okt. - 2. nov. 1965, Lj.; Čačak 1965; Slikarji Šantli, GorM, jun. - sept. 1970, N. Gor.; Grafike, pasteli, risbe in akvareli starejših prim. slikarjev, Gal. Rika Debenjaka, 26. jun. - 15. jul. 1981, Kanal (razst. Goriški grad, lesorez; Dvorišče z drevesci, barvni lesorez).

Prim.: LZ 1904, 683; A. Res, Intimna razstava v Gor., Čas 1912, 389–91; NDk 1924, št. 200; S2 1926, 76–77; LZ 1927, 319; La petite entente des femmes, Bgd 1938 (razst. kat); Thieme-Becker XXIX, 428; DS 1939, 612; S. 21. jan. 1940; F. Stelè, Slov. lesorez, 1943; Razst. slov. prim. umetnikov, Trst-Gor. avg. 1945 (razst. kat.); Cossar, Storia, 454; LDk 1955, št. 164; NŽ 1957, 12–13; Stelè, Umetnost 1960, 98, 111 s sl.; Šijanec, 71; Likovna revija 1962–63, št. 4–5, 6; A. Šantel, Spomini na otroštvo, TT 21. febr.-18. apr. 1966; Delo, RTV priloga, 9. okt. 1965, 16; Memorijal I. jsle razstave 1904, Čačak 1965 (razst. kat.); BLU IV, 360; Cevc, Slov. um., 176; Delo 25. dec. 1968, 5 (nekrolog); NŽ 1969, 11; Slikarji Šantli, GorM, jun.-sept. 1970 (razst. kat.); NRazgl 28. avg. 1970, 486; Menaše, st. 2092; SBL III, 577–78; Grafika, pasteli, risbe in akvareli starejših primorskih slikarjev, Gal. Rika Debenjaka, Kanal 1981 (zlož.); La cultura slovena nel Litorale (Atti del seminaria di studio dell'Istituto di storia sociale e religiosa di Gorizia, ott.-nov. 1986), Gorizia 1988, 106.

V-č

ŠANTEL Henrika (Henrieta, Jeti), slikarka, r. 17. avg. 1874 v Gor., u. 15. febr. 1940 v Lj. Oče Anton (gl. čl.), fizik in matematik, mati Avgusta r. pl. Aigentler (gl. čl.), slikarka. Osn. š. v Gor. Po prvem slikarskem pouku pri materi se je vpisala na žen. akad. v Münchnu (1891–95, prof. F. Fehr, L. Schmidt-Reutte, F. Hagenbarth), nato 3 semestre na zasebni š. slikarke A. Hillermamn (v presledkih do 1907–08), 1 sem. na Dunaju (prof. Michalek). Nato je v Gor. nasledila materi pri poučevanju risanja na Viš. dekl. zavodu (med učenkami tudi slikarka Melita Rojic, gl. PSBL III, 220–21). Med prvo svet. vojno je sledila družini v begunstvo, 1920 se z materjo in sestro Avgusto preselila v Mrb. Zasebno je učila slikarstvo, 1929 pa se je z materjo preselila v Lj., kjer sta si na Mirju kupili hišo. V Lj. je nadaljevala s poučevanjem na umet. š. Probuda. Pri Henriki Š. se je učil akvarelnega slikanja tudi slikar Lojze Perko. Delovala je v umet. klubih Grohar (tudi ob ustanovitvi), Lada, razstavljala večkrat v okviru umetnic iz držav članic Male antante. Na I. jsl. razst. v Bgdu 1904 jo je kralj Peter odlikoval z redom sv. Save V. stopnje. Na razst. slov. umet. v Gor. 1912 v stanovanju dr. A. Dermote je razstavila 13 del (med temi Pri kavi, Portret matere, kopijo Težke poti Fritza von Uhdeja). Slikarstvo Š-ove se je oplajalo pri münchenskem pleneristično obarvanem realizmu. Slikala je v olju, pastelu, akvarelu, izdelovala tudi miniature na slonovo kost. Posvetila se je predvsem figuralnemu slikarstvu, bila dobra v portretu, pa tudi v tihožitju. Njen opus obsega cerkvene kompozicije (npr. sv. Andrej in Križev pot po Fürichu, Štandrež pri Gor.; sv. Ana, sv. Lucija, Cervignano; Marija, sv. Rok, sv. Boštjan, Most na Soči; Kožbana), pokrajine, tihožitja, žanrske motive (Deček z oranžami 1908), portrete (Portret deklice 1904, Avtoportret 1914, Portret slikarke E. Piščanec, o. pl.). Veliko kopij je izdelala v Münchnu, na Dunaju in v Benetkah. Njena dela hranijo zasebniki, Mod. gal., Zgb, Mestni muzej in Nar. gal., Lj., GorM, N. Gor. (Portret sestre Danice, o. pl.; Bovec, akvarel, 1925). Š-ovo je portretirala Elda Piščanec 1935. - Nekaj razstav: I. jsl. umet. razst., Bgd 1904; Sofija 1906; I. slov. umet. razst., Trst 1907 (razst. 14 slik); München 1909; Gor. 1912 (v stanovanju dr. A. Dermote); V. jsl. umet. razst., Bgd, od 7. jun. 1922 (kot članica skupine Grohar, Mrb.); Hodonin 1924; Božična razst., Jakopičev pav., Lj., dec. 1926; Kazinska dvorana, Mrb., 24. nov. - 3. dec. 1929 (razst. Tihožitje); Bgd 1930; Kult. razst. Jul. krajine, Pav. Cvijete Zuzorića, Bgd, 27. apr. - 17. maj 1930; Razst. likovnih umetnic, Umet. pav., 19. - 30. okt. 1930, Zgb; Celje 1931; IV. razst. umetnin na lj. velesejmu, 30. maja - 8. jun. 1931, Lj. (razst. Tihožitje, Oranže, Plener); Razst. Kluba lik. umetnic v Lj., Jakopičev pav., 30. avg. - 21. sept. 1931; Žena v slov. umetnosti, velesejem, 3. - 12. sept. 1932, Lj.; Zgb 1932; Umet. razst. Krke, Jakopičev pav., 11. dec. 1932 - 2. jan. 1933, Lj.; I. pomlad. razst. društva lik. umet. Dravske banovine, Jakopičev pav., maj-junij 1934, Lj. (razst. Gorenjsko zatišje, Belokranjsko zatišje); Zgb 1938; Bgd 1938; Memorial I. jsl. umet. razst., Nar. gal., 8. okt. - 2. nov. 1965, Lj.; Čačak 1965; Slikarji Šantli, GorM, jun. - sept. 1970, N. Gor.; Podobe otrok v preteklosti, Nar. gal., Lj., 12. dec. 1979–30. mar. 1980 (razst. Deček z oranžami, Rdečelasa deklica).

Prim.: LZ 1900, 677; 1904, 637; 1909, 526; DS 1907, 527; 1909, 374; A. Res, Intimna razstava v Gor., Čas 1912, 389–91; LKU 63–64; NDk 1924, št. 200; J. Mal, Zgod. umet. pri Slov., Hrvatih in Srbih, Lj. 1924, 39; SŽ 1926, 74–75; LZ 1927, 319; 1935, 475; Thieme-Becker XXIX, 475; S 13. mar. 1938; 1940, št. 38 s sl.; DS 1939, 612; 1940, 57–59, 187; J 1940, št. 48 in št. 324; Cossar, Storia, 454; Stelè, Umetnost 1960, 98, 111 s sl.; Šijanec, 71; Likovna revija 1962–63, št. 4–5, 6; ELU IV, 1966, 360; Cevc, Slov. umet., 360; Slik. Šantli, GorMuz., jun.-sept. 1970, N, Gor. (razst. kat.); Delo 1970, št. 248; NRazgl 28. avg. 1970; 486; Menaše, st. 2093; SBL III, 578; Podobe otrok v preteklosti, Nar. gal., Lj. 12. sept. 1979 - 30. mar. 1980 (razst. kat.); La cultura slovena nel Litorale (Atti del seminario di studio dell'Istituto di storia sociale e religiosa di Gorizia, ott. - nov. 1986), Gorizia 1988, 106.

V-č