Slovenski biografski leksikon

Šantel Avgusta ml., slikarka in grafičarka, r. 21. jul. 1876 v Gor. matematiku in fiziku Antonu (gl. čl.) in Avgusti st. r. pl. Aigentler (gl. čl.), u. 2. dec. 1968 v Lj. Obiskovala je v r. kraju 1882–90 osn. šolo, 1891–5 učiteljišče, učila na slov. osn., nato zasebni šoli, 1899 opravila izpit za pouk na mešč. šolah in se po prvem slikar. pouku pri materi izpopolnjevala 1900 en semester na Dunaju (Žen. umetn. šola, prof. Tina Blau-Lang). Učila je 1901–2 na Vranskem, 1902–4 v Slov. Bistrici, 1904–18 v Pulju s presledki (1907–8 München, Šola za uporabno in svobodno umetnost, večerni tečaj za akt: vse prof. W. v. Debschitz; zaseb. slik. šola Margareta Stall za slikanje cvetja; 1908, 1909 počitn. tečaji na Tirol. in Bavar: prejšnja prof.; 1909 še izpit za poučevanje violine, prof. H. Gerstner; 1916–7 begunsko taborišče Steinklamm), 1918–9 na Sušaku, od 1922 v Mrbu na mešč. šoli do upok. in preselitve v Lj. 1933.

Š. je slikala v olju, akvarelu in pastelu ter risala z barvn. svinčniki pokrajine, cvetlična tihožitja, redkeje figuralne kompozicije in portrete. V lesorezu je najpogostnejši pokrajinski motiv. V slikarstvu je vezana na v naravi izbran pokrajinski izrez in urejeno tihožitje, podano v okolju ali samostojno. Ohranja osn. barvitost modela, upoštevajoč pleneristično osvetljavo in tradicionalno predstavo o harmonični kompoziciji celote. Občutljiva osebnost muzikalno nadarjene slikarke se je najčisteje izrazila v cvetličnih tihožitjih. Sveži so akvareli, kjer tehnika podpira vtis neposrednosti slikar. zapisa. Grafika se od stvarnejšega opisnega realizma oljnih slik oddaljuje zaradi močnejših kontrastov svetlega in temnega ter bolj razgibanih oblik, ki ustvarijo rahlo romant. razpoloženje. Slik je preko 700, v NarG, Umetn. galeriji Mrb, v privatnih zbirkah, med njimi dragoceni pokrajin. in vedutni motivi krajev, kjer je Š. živela.

Razstavila je samostojno akvarele: 1955, Lj., MaG. S skupinami: DSLU (pred-in povojno), Umetn. klub Grohar, Kolo jsl sester, Klub slov. lik. umetnikov Lada, Študent. umetn. druš. Vesna, Združ. graf. umetnikov Jsle, in sicer v mestih: Bgd, I. jsl umetn. razstava 1904; 1912, 1922, 1924, 1930, 1932, 1935, 1938; Bled 1925; Celje 1931; Čačak 1965; Dubrovnik 1932, 1937; Gor. 1945; Hodonin 1924; Lj., Jp, Velesejem, Galerija Obersnel, Salon kos: 1909, 1931, 1935, 1937, 1938 (Žen. mala antanta, tudi po Jsli, ČSR, Romuniji), 1939–41, Umetn. zadruga 1950, 1952, 1953, MestG in NarG 1965; Mrb 1922, 1923–5, 1938; München 1908 (W. v. Debschitzova šola); Nova Gor. 1963, 1970; Novi Sad 1927; Osijek 1932; Pazin 1913; Postojna 1948; Slovenj Gradec 1963–4; Trbovlje 1935; Trst 1945; Zgb 1927–8, 1930, 1932–3, 1938.

Š. je napisala z veliko tankočutnostjo, odličnim spominom za mnoge znamenitosti okolja in ljudi ter s skicami opremila Spomine na otroštvo (TT 1966, št. 7–15). — Prim.: Thieme-Becker XXIX, 428; Styriacus, NDk 1924, št. 200; SŽ 1926, 76–7; S. Mikuž, DS 1939, 612; Fr. Stele, Slov. lesorez. 1943 (z repr.); LDk 1955, št. 164; NŽ 1957, 11–2 (z repr.); Janez Kajzer, TT 1966, št. 5 (z repr.); K(arel) D(obida), ELU IV, 1966, 360; Delo 1968, št. 330, 351; NŽ 1969, 11. — Katalogi: La petite entente des femmes, Bgd 1938; Memorijal I. jsl razstave 1904, Čačak 1965; M. Juteršek, Lik. revija 1962–3, št. 4–5, 6; PDk 1970, št. 134 (Š-i). — Slika: Henrika Šantel, Portret sestre 1908 (olje, last A. Š., Lj.). Čopič

Čopič, Jelisaveta: Šantel, Avgusta mlajša (1876–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi638575/#slovenski-biografski-leksikon (24. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine