Slovenski biografski leksikon

Šantel Avgusta ml., slikarka in grafičarka, r. 21. jul. 1876 v Gor. matematiku in fiziku Antonu (gl. čl.) in Avgusti st. r. pl. Aigentler (gl. čl.), u. 2. dec. 1968 v Lj. Obiskovala je v r. kraju 1882–90 osn. šolo, 1891–5 učiteljišče, učila na slov. osn., nato zasebni šoli, 1899 opravila izpit za pouk na mešč. šolah in se po prvem slikar. pouku pri materi izpopolnjevala 1900 en semester na Dunaju (Žen. umetn. šola, prof. Tina Blau-Lang). Učila je 1901–2 na Vranskem, 1902–4 v Slov. Bistrici, 1904–18 v Pulju s presledki (1907–8 München, Šola za uporabno in svobodno umetnost, večerni tečaj za akt: vse prof. W. v. Debschitz; zaseb. slik. šola Margareta Stall za slikanje cvetja; 1908, 1909 počitn. tečaji na Tirol. in Bavar: prejšnja prof.; 1909 še izpit za poučevanje violine, prof. H. Gerstner; 1916–7 begunsko taborišče Steinklamm), 1918–9 na Sušaku, od 1922 v Mrbu na mešč. šoli do upok. in preselitve v Lj. 1933.

Š. je slikala v olju, akvarelu in pastelu ter risala z barvn. svinčniki pokrajine, cvetlična tihožitja, redkeje figuralne kompozicije in portrete. V lesorezu je najpogostnejši pokrajinski motiv. V slikarstvu je vezana na v naravi izbran pokrajinski izrez in urejeno tihožitje, podano v okolju ali samostojno. Ohranja osn. barvitost modela, upoštevajoč pleneristično osvetljavo in tradicionalno predstavo o harmonični kompoziciji celote. Občutljiva osebnost muzikalno nadarjene slikarke se je najčisteje izrazila v cvetličnih tihožitjih. Sveži so akvareli, kjer tehnika podpira vtis neposrednosti slikar. zapisa. Grafika se od stvarnejšega opisnega realizma oljnih slik oddaljuje zaradi močnejših kontrastov svetlega in temnega ter bolj razgibanih oblik, ki ustvarijo rahlo romant. razpoloženje. Slik je preko 700, v NarG, Umetn. galeriji Mrb, v privatnih zbirkah, med njimi dragoceni pokrajin. in vedutni motivi krajev, kjer je Š. živela.

Razstavila je samostojno akvarele: 1955, Lj., MaG. S skupinami: DSLU (pred-in povojno), Umetn. klub Grohar, Kolo jsl sester, Klub slov. lik. umetnikov Lada, Študent. umetn. druš. Vesna, Združ. graf. umetnikov Jsle, in sicer v mestih: Bgd, I. jsl umetn. razstava 1904; 1912, 1922, 1924, 1930, 1932, 1935, 1938; Bled 1925; Celje 1931; Čačak 1965; Dubrovnik 1932, 1937; Gor. 1945; Hodonin 1924; Lj., Jp, Velesejem, Galerija Obersnel, Salon kos: 1909, 1931, 1935, 1937, 1938 (Žen. mala antanta, tudi po Jsli, ČSR, Romuniji), 1939–41, Umetn. zadruga 1950, 1952, 1953, MestG in NarG 1965; Mrb 1922, 1923–5, 1938; München 1908 (W. v. Debschitzova šola); Nova Gor. 1963, 1970; Novi Sad 1927; Osijek 1932; Pazin 1913; Postojna 1948; Slovenj Gradec 1963–4; Trbovlje 1935; Trst 1945; Zgb 1927–8, 1930, 1932–3, 1938.

Š. je napisala z veliko tankočutnostjo, odličnim spominom za mnoge znamenitosti okolja in ljudi ter s skicami opremila Spomine na otroštvo (TT 1966, št. 7–15). — Prim.: Thieme-Becker XXIX, 428; Styriacus, NDk 1924, št. 200; SŽ 1926, 76–7; S. Mikuž, DS 1939, 612; Fr. Stele, Slov. lesorez. 1943 (z repr.); LDk 1955, št. 164; NŽ 1957, 11–2 (z repr.); Janez Kajzer, TT 1966, št. 5 (z repr.); K(arel) D(obida), ELU IV, 1966, 360; Delo 1968, št. 330, 351; NŽ 1969, 11. — Katalogi: La petite entente des femmes, Bgd 1938; Memorijal I. jsl razstave 1904, Čačak 1965; M. Juteršek, Lik. revija 1962–3, št. 4–5, 6; PDk 1970, št. 134 (Š-i). — Slika: Henrika Šantel, Portret sestre 1908 (olje, last A. Š., Lj.). Čopič

Čopič, Jelisaveta: Šantel, Avgusta ml. (1876–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi638575/#slovenski-biografski-leksikon (10. julij 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Primorski slovenski biografski leksikon

ŠANTEL Avgusta ml., slikarka in grafičarka, r. 21. jul. 1876 v Gor., u. 2. dec. 1968 v Lj. Oče Anton (gl. čl.), mati Avgusta pl. Aigentler (gl. čl.). Osn. š. v Gor. od 1882–90, od 1891–95 učiteljišče; učila na prvi slov. osn. š., kasneje na zas. š. v Gor. 1899 je opravila izpit za poučevanje na mešč. š. Osnove slikarstva je prejela pri materi, 1900 pa obiskovala 1 sem. žensko umet. š. na Dunaju (prof. Tina Blau-Lang). 1907–08 v Münchnu na š. za uporabno in svobodno umet. (tečaj za akt, prof. W. von Debschitz) in na zas. slik. š. Margarete Stall (za cvetna tihožitja); 1908–09 še slik. počitniški tečaji (ki so jih prirejale münchenske š.) na Tirolskem in Bavarskem. 1909 je opravila še izpit za poučevanje violine (prof. H. Gerstner). Od 1901–02 je poučevala na Vranskem, 1902–04 v Slov. Bistrici, 1904–18 v Pulju; med tem od 1916–17 v begunskem taborišču Steinklamm; 1918–19 na Sušaku, od 1922 v Mrbu na mešč. š. do upokojitve 1933, ko se je preselila k materi in sestri Henriki v Lj. - Napisala je Spomine iz otroške dobe (ohr. v rkp. zvezku s trdimi platnicami, oštevilčenem do str. 16; dopolnjujejo ga risbe in fotografije v zvezi z vsebino). V Gor je kult. delala predvsem v okviru čitalnice, kasneje je kult. delala v Mrbu; bila je dober pedagog in skoraj 40 let življenja posvetila poučevanju. - Š. je slikala v olju, pastelu in akvarelu, izražala pa se je tudi v lesorezu. Tematsko zajema njeno slikarstvo pokrajine (predvsem motive iz krajev, v katerih je živela), cvetlična tihožitja, redkeje portrete in figuralne kompozicije. Upošteva značilnosti plenerizma s trdno realistično potezo. Š-ove dela (nad 700) hranijo družinski nasledniki, Nar. gal. v Lj., Umet. gal. v Mrbu, zasebniki in GorM v N, Gor. (Goriški grad, lesorez; Dvorišče z drevesci, barvni lesorez). - Š. je večkrat razstavljala s skupinami DSLU, Umet. klub Grohar, Kolo jugosl. sester, Lada, Vesna, Združ. grafičnih umet. Jsle, Ženska mala antanta (po Jsli, Češki, Romuniji). Nekaj razstav: Lj. 1900; I. jsl. umet. razst. 1904, Bgd; München 1908; Bgd 1912; Gor. 1912 (v stanovanju dr. A. Dermote, razstavila 1 pastel); Pazin 1913; V. jsl. umet. razst., Bgd 1922; Bgd 1924; Bled 1925; Božična razst., Jakopičev pav., dec. 1926, Lj.; Novi Sad 1927; Zgb 1927–28; I. spomlad. razst. lik. umet., od 15. maja 1929, pav. Cvijete Zuzorića, Bgd; Bgd 1930; razst. Udruženja graf. umjet., apr. 1930, Zgb; Kult. razst. Jul. krajine, 27. apr. - 17. maja 1930, pav. Cvijete Zuzorića, Bgd; Razst. likovnih umetnic, Umetniški pav., 19. - 30. okt. 1930, Zgb; Celje 1931; razst. Kluba likovnih umetnic, Jakopičev pav., 30. avg. - 21. sept. 1931, Lj.; Osijek 1932; Bgd 1932; Dubrovnik 1932; Zgb 1932–33; Umet. razst. Krke, Jakopičev pav., 11. dec. 1932 - 2. jan. 1933, Lj.; VI. pomlad. razst., pav. Cvijete Zuzorića, maj 1934, Bgd; Slov. pokrajina, Velesejem 1. - 10. sept. 1934, Lj.; I, pomlad, razst. Društva lik. umetnikov Dravske banovine, Jakopičev pav., maj-junij 1934, Lj. (razst. Primule, Nageljni, Žužemberk); Trbovlje 1935; Bgd 1935; Dubrovnik 1937; Bgd 1938; Mrb. 1938; Zgb 1938; Razst. slov. prim. umetnikov, avg. 1945, Trst-Gor. (razst. Motiv iz Splita); Postojna 1948; N. Gor. 1963; Slovenj Gradec 1963–64; Memorial I. jsle umet. razst. 1904, Nar. gal., 8. okt. - 2. nov. 1965, Lj.; Čačak 1965; Slikarji Šantli, GorM, jun. - sept. 1970, N. Gor.; Grafike, pasteli, risbe in akvareli starejših prim. slikarjev, Gal. Rika Debenjaka, 26. jun. - 15. jul. 1981, Kanal (razst. Goriški grad, lesorez; Dvorišče z drevesci, barvni lesorez).

Prim.: LZ 1904, 683; A. Res, Intimna razstava v Gor., Čas 1912, 389–91; NDk 1924, št. 200; S2 1926, 76–77; LZ 1927, 319; La petite entente des femmes, Bgd 1938 (razst. kat); Thieme-Becker XXIX, 428; DS 1939, 612; S. 21. jan. 1940; F. Stelè, Slov. lesorez, 1943; Razst. slov. prim. umetnikov, Trst-Gor. avg. 1945 (razst. kat.); Cossar, Storia, 454; LDk 1955, št. 164; NŽ 1957, 12–13; Stelè, Umetnost 1960, 98, 111 s sl.; Šijanec, 71; Likovna revija 1962–63, št. 4–5, 6; A. Šantel, Spomini na otroštvo, TT 21. febr.-18. apr. 1966; Delo, RTV priloga, 9. okt. 1965, 16; Memorijal I. jsle razstave 1904, Čačak 1965 (razst. kat.); BLU IV, 360; Cevc, Slov. um., 176; Delo 25. dec. 1968, 5 (nekrolog); NŽ 1969, 11; Slikarji Šantli, GorM, jun.-sept. 1970 (razst. kat.); NRazgl 28. avg. 1970, 486; Menaše, st. 2092; SBL III, 577–78; Grafika, pasteli, risbe in akvareli starejših primorskih slikarjev, Gal. Rika Debenjaka, Kanal 1981 (zlož.); La cultura slovena nel Litorale (Atti del seminaria di studio dell'Istituto di storia sociale e religiosa di Gorizia, ott.-nov. 1986), Gorizia 1988, 106.

V-č

Koršič, Verena: Šantel, Avgusta ml. (1876–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi638575/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (10. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine