Šantel, Henrika (1874–1940)

Šantel Henrika (Henrieta), slikarka, sestra Avguste ml. (gl. čl.), r. 17. avg. 1874 v Gor., u. 15. febr. 1940 v Lj. Po osn. šoli v Gor. in prvem slikar. pouku pri materi je študirala v Münchnu 1891–5 na žen. akad. (prof. F. Fehr, L. Schmid-Reutte, F. Hagenbart), 3 sem. na zasebni šoli slikarke A. Hillermann, zadnjikrat 1907–8, in pol leta na Dunaju (prof. L. Michalek). V Gor. je po materi prevzela vodstvo slikarske šole (med učenkami akvarelistka M. Rojic, SBL III, 127–8). Med 1. svet. vojno na begunstvu, se je Š. 1920 preselila v Mrb k sestri Avgusti ml., tu slikarstvo učila zasebno, po preselitvi 1929 z materjo v Lj. pa na umetn. šoli Probuda.

Š. izhaja iz tradicije münchenskega pleneristično svežega realizma. Njen slikar. način se od akademske tradicije ni oddaljil, le nevtralna sivina in zadržana poteza na zgodnjih delih sta se umaknili odločnejši barvitosti in kontrastneje razporejeni svetlobi. Slikala je cerkv. slike, kopije ali svobodne transpozicije tujih slikar. predlog, mdr. za: Štandrež pri Gor.: sv. Andrej, veliki oltar, kopijo Fürichovega križevega pota (med 1. svet. vojno uničeno); Cervignano (Furlanija): sv. Ana, sv. Lucija; Most na Soči: Mati božja, sv. Rok., sv. Boštjan. — V olju, pastelu in akvarelu pa še: portrete (Portret deklice 1904, Lastna podoba 1914), zlasti kvalitetne miniaturne portrete, in pokrajine — pri njih oslabita vsebinsko romantično razpoloženje in meščanska reprezentančnost, ko uveljavi avtorica svoj stvarni pogled na upodobljenca ali naravo; žanrske motive (Deček z oranžami 1908), ki so jo vedno pritegovali, prizor je umirjen, največkrat intimen; tihožitja, odkrivajoč v največji meri prefinjeno, od kritike lepo sprejeto slikarsko kulturo; kopije starih mojstrov, narejene v Münchnu, Benetkah, na Dunaju, razodevajo znanje in skrbnost; nar. noše. Njena dela so v Lj. (Mest. muzej, NarG) in Zgbu (ModG). Razstave (najpogosteje s klubi: Grohar, Likovne umetnice Jsle, Lada): Bgd: I. jsl umetn. 1904, 1922, 1930, 1938; Celje 1931; Čačak 1965; Hodonin 1924; Lj.: Jp, I. slov. umetn. 1900; 1909, 1910, 1912, 1921, 1931, 1935, 1937, 1938 (žen. mala antanta, še po Jsli, ČSR, Romuniji), 1939–40; Velesejem 1927, 1931; NarG 1965; Mrb 1922–4; München 1909; Sofija 1906; Trst, I. slov. umetn. 1907 (4 akte, tedaj pri nas še redka razstavna tema); Zgb 1930, 1932, 1938; Nova Gor. 1970. — Katalogi: Memorial I. jsle razstave 1904, Čačak 1965 (z repr.); La petite entente des femmes, Bgd 1938 (z repr.). — Prim.: LKU 63–4 (z repr.); Thieme-Becker XXIX, 428; A. Aškerc, LZ 1900, 677; Jos. Regali, DS 1909, 374; Vladimir Levstik, LZ 1909, 526; Styriacus, NDk 1924, št. 200; SŽ 1926, 74–5; K. Dobida, LZ 1935, 475; S. Mikuž, S 1938, št. 60 a; 1940, št. 38 (s sliko); DS 1939, 612; 1940, 187; J 1940, št. 38 (s sliko); A. Juteršek, Lik. revija 1962–3, št. 4–5, 6; K. D., ELU IV, 1966, 360; Delo 1970, št. 248 (s sliko). — Slika: Lastna podoba 1914; 1938 (repr. F. Stelè, Umetnost v Primorju. 1960, 111), obe last družine Š., Lj., Teslova 12. Čopič

ŠANTEL Henrika (Henrieta, Jeti), slikarka, r. 17. avg. 1874 v Gor., u. 15. febr. 1940 v Lj. Oče Anton (gl. čl.), fizik in matematik, mati Avgusta r. pl. Aigentler (gl. čl.), slikarka. Osn. š. v Gor. Po prvem slikarskem pouku pri materi se je vpisala na žen. akad. v Münchnu (1891–95, prof. F. Fehr, L. Schmidt-Reutte, F. Hagenbarth), nato 3 semestre na zasebni š. slikarke A. Hillermamn (v presledkih do 1907–08), 1 sem. na Dunaju (prof. Michalek). Nato je v Gor. nasledila materi pri poučevanju risanja na Viš. dekl. zavodu (med učenkami tudi slikarka Melita Rojic, gl. PSBL III, 220–21). Med prvo svet. vojno je sledila družini v begunstvo, 1920 se z materjo in sestro Avgusto preselila v Mrb. Zasebno je učila slikarstvo, 1929 pa se je z materjo preselila v Lj., kjer sta si na Mirju kupili hišo. V Lj. je nadaljevala s poučevanjem na umet. š. Probuda. Pri Henriki Š. se je učil akvarelnega slikanja tudi slikar Lojze Perko. Delovala je v umet. klubih Grohar (tudi ob ustanovitvi), Lada, razstavljala večkrat v okviru umetnic iz držav članic Male antante. Na I. jsl. razst. v Bgdu 1904 jo je kralj Peter odlikoval z redom sv. Save V. stopnje. Na razst. slov. umet. v Gor. 1912 v stanovanju dr. A. Dermote je razstavila 13 del (med temi Pri kavi, Portret matere, kopijo Težke poti Fritza von Uhdeja). Slikarstvo Š-ove se je oplajalo pri münchenskem pleneristično obarvanem realizmu. Slikala je v olju, pastelu, akvarelu, izdelovala tudi miniature na slonovo kost. Posvetila se je predvsem figuralnemu slikarstvu, bila dobra v portretu, pa tudi v tihožitju. Njen opus obsega cerkvene kompozicije (npr. sv. Andrej in Križev pot po Fürichu, Štandrež pri Gor.; sv. Ana, sv. Lucija, Cervignano; Marija, sv. Rok, sv. Boštjan, Most na Soči; Kožbana), pokrajine, tihožitja, žanrske motive (Deček z oranžami 1908), portrete (Portret deklice 1904, Avtoportret 1914, Portret slikarke E. Piščanec, o. pl.). Veliko kopij je izdelala v Münchnu, na Dunaju in v Benetkah. Njena dela hranijo zasebniki, Mod. gal., Zgb, Mestni muzej in Nar. gal., Lj., GorM, N. Gor. (Portret sestre Danice, o. pl.; Bovec, akvarel, 1925). Š-ovo je portretirala Elda Piščanec 1935. - Nekaj razstav: I. jsl. umet. razst., Bgd 1904; Sofija 1906; I. slov. umet. razst., Trst 1907 (razst. 14 slik); München 1909; Gor. 1912 (v stanovanju dr. A. Dermote); V. jsl. umet. razst., Bgd, od 7. jun. 1922 (kot članica skupine Grohar, Mrb.); Hodonin 1924; Božična razst., Jakopičev pav., Lj., dec. 1926; Kazinska dvorana, Mrb., 24. nov. - 3. dec. 1929 (razst. Tihožitje); Bgd 1930; Kult. razst. Jul. krajine, Pav. Cvijete Zuzorića, Bgd, 27. apr. - 17. maj 1930; Razst. likovnih umetnic, Umet. pav., 19. - 30. okt. 1930, Zgb; Celje 1931; IV. razst. umetnin na lj. velesejmu, 30. maja - 8. jun. 1931, Lj. (razst. Tihožitje, Oranže, Plener); Razst. Kluba lik. umetnic v Lj., Jakopičev pav., 30. avg. - 21. sept. 1931; Žena v slov. umetnosti, velesejem, 3. - 12. sept. 1932, Lj.; Zgb 1932; Umet. razst. Krke, Jakopičev pav., 11. dec. 1932 - 2. jan. 1933, Lj.; I. pomlad. razst. društva lik. umet. Dravske banovine, Jakopičev pav., maj-junij 1934, Lj. (razst. Gorenjsko zatišje, Belokranjsko zatišje); Zgb 1938; Bgd 1938; Memorial I. jsl. umet. razst., Nar. gal., 8. okt. - 2. nov. 1965, Lj.; Čačak 1965; Slikarji Šantli, GorM, jun. - sept. 1970, N. Gor.; Podobe otrok v preteklosti, Nar. gal., Lj., 12. dec. 1979–30. mar. 1980 (razst. Deček z oranžami, Rdečelasa deklica).

Prim.: LZ 1900, 677; 1904, 637; 1909, 526; DS 1907, 527; 1909, 374; A. Res, Intimna razstava v Gor., Čas 1912, 389–91; LKU 63–64; NDk 1924, št. 200; J. Mal, Zgod. umet. pri Slov., Hrvatih in Srbih, Lj. 1924, 39; SŽ 1926, 74–75; LZ 1927, 319; 1935, 475; Thieme-Becker XXIX, 475; S 13. mar. 1938; 1940, št. 38 s sl.; DS 1939, 612; 1940, 57–59, 187; J 1940, št. 48 in št. 324; Cossar, Storia, 454; Stelè, Umetnost 1960, 98, 111 s sl.; Šijanec, 71; Likovna revija 1962–63, št. 4–5, 6; ELU IV, 1966, 360; Cevc, Slov. umet., 360; Slik. Šantli, GorMuz., jun.-sept. 1970, N, Gor. (razst. kat.); Delo 1970, št. 248; NRazgl 28. avg. 1970; 486; Menaše, st. 2093; SBL III, 578; Podobe otrok v preteklosti, Nar. gal., Lj. 12. sept. 1979 - 30. mar. 1980 (razst. kat.); La cultura slovena nel Litorale (Atti del seminario di studio dell'Istituto di storia sociale e religiosa di Gorizia, ott. - nov. 1986), Gorizia 1988, 106.

V-č