Slovenski biografski leksikon

Tominc (Tominz) Jožef Jakob (Josip, Giuseppe), slikar, r. 6. jul. 1790 v Gor. kot drugorojenec med 11 otroki trgovcu z železnino Ivanu in Marjani r. Janežič, u. 22. apr. 1866 na Gradišču nad Prvačino (tu pok. z bratom Francem). Slikarjev ded Matej se je 1740 priselil v Gor. iz Podkraja pri Vipavi, oče Ivan se je po smrti žene Marjane 1802 drugič por. s Katarino r. Baumeister ter imel še dva otroka. T. je sorodnik arh. Maksa Fabianija in Ignacija (ne botanika Franca, SBL I, 409) Jesenka ter slikarske družine Šantel (ib. III, 577 sl.). Obiskoval je osn. šolo pri piaristih v Gor., se tu od 3. razr. dalje učil risanja in verj. še pri gor. slikarjih K. Kebru (1764–810). in F. Caucigu (= Kavčič, ib. I, 73). S trinajstimi leti je začel potovati (lastna izjava), ob koncu marca 1809 dospel v Rim. Tu je po posredovanju gor. grofa Francesca della Torre in bržkone tudi avstr. nadvojvodinje Marije Ane (1770 do 1809) študiral slikarstvo (učitelji: D. Conti Bazzani iz Mantove; v Scuoli del Nudo pa prof. z Accad. di S. Lucca: A. Canova, V. Camuccini, B. Thorwaldsen), 1814 prejel srebrno medaljo za slikarstvo. Spoprijateljil se je s slikarjem Bartol. Pinellijem, spoznal z Benečanom Francesc. Hayezom in Videmčanom Odoricom Politijem. V zvezi s poslikavo cerkve v Logu pri Vipavi je pozneje spoznal tudi pisatelja in politika Jur. Grabrijana (SBL I, 239–40). L. 1816 se je T. por. z Marijo Ricci, 1818 se mu je r. sin Avgust, poznejši slikar (gl. čl.); ok. 1820 se je T. vrnil iz Rima v Gor., 1821–3 slikal in razstavljal Lj. (odjemalci: udeleženci lj. kongresa, dom. plemiči, meščani, cerkv. krogi), 1822 dobil sina Rajmunda (pianist, skladatelj, nadzornik javnih nasadov v Trstu). V l. 1830–55 je T. ustvarjal v Trstu, 1855 se preselil v Gor., nazadnje na svoje posestvo na Gradišče.

Iz T-čeve prve slikar. dobe so ohranjene anatomske študije in risbe, nastale v Gor. in Rimu, verj. tudi v Benetkah in Florenci; kopija Raffaelove Madonne di Foligno (posredoval polkovnik Carl de Catinelli v Rimu za lorda Benticka, živečega v Londonu, gl. rim. časnik Cracas 1817); pokrajinska slika Pogled na Vietri, Rieti in Salernski zaliv (edina znana iz T-čeve mladosti, Lj. NarG); nekatere krajine so vkomponirane v portrete (gl. sp.) ali v oltarne slike (mdr. gl. Dornberk, Gor., Kamnje).

Iz poznejše zrele dobe so odlični portreti tedanje plem. in meščan. družbe razl. narodnosti, pa tudi preprostih ljudi, ki jih je še prav posebej z uspehom karakteriziral. Mdr. v Lj.: Družina dr. Dimitrija Frušića; Portret očeta 1848 (oboje NarG); na Cetinju: Petar Petrović Njegoš (Njegošev muzej); v Červinjanu: Zuan Parussola (= Ivan Vouk, učitelj v Kromberku, last Giov. Marani); na Dunaju: naravoslovec Ferd. Schmidt (SBL III, 225) in Frančiška Schmidt s sinom Ferdinandom, oboje 1821; Vincenzo Nobile Terzi, 1827; v Gor.: Avtoportret z bratom Francem in vkomponirano pokrajin. veduto, ok. 1820 (Museo Provinciale); v Milanu: Podoba Poljaka (last Dec. Bidoli); v Trstu: Avtoportret ob oknu, 1826 (last Ant. Tomažič), Zan delle Rose (= Ivan Milost; zbirka Pellegrini), Žanrski portret (= Avtoportret na stranišču) in Podoba starke (oboje Museo Revoltella), Il Nano Ostricaro (Pritlikavi ostrigar, ok. 1842, last Hilde Brunner). - V portrete: Ciriaco Catraro, nadškof Fr. Ks. Lušin, poštni ravnatelj Preinitsch, Gius. Schwatzina, mlinar Ign. Furlani so vkomponirane mestne in krajinske vedute.

Med štev. cerkv. deli so oltarne slike za Dornberk: Marija z Jezusom in grozdom, kopija olja Pierra Mignarda v Louvru in razmnožena z grafičnimi listi (vrezal jo Jean Louis Roullet); sv. Miklavž; Gor.: sv. Erazem (cerkev na Piazutti); Križani, ok. 1827 za kapelo sv. Križa, sezidano kot grobnica gor. nadškofov, danes v nadškofij. palači; sv. Hilarij in Tacijan, ok. 1830 v stolnici, največja T-čeva olt. slika (oljna skica in akvarelirana perorisba ohranjeni v Gor.); Gradišče: Marija z Jezusom, sv. Boštjan, sv. Alojzij, sv. Lucija (enaka v NarG Lj.), sv. Janez Nepomuk (po tradiciji prvo sakralno delo 17-letnega T-a za zas. kapelo Sans-souci na bregu Vipave, a pozneje prišla v to cerkev, vse te podarjene, gl. N 1860, 346–7); sv. Anton (delo T-a?, gl. N 1860, 360–7); prenovil Marijino Vnebovzetje (N 1860, 346–7); Kamnje pri Ajdovščini: Marija z Jezusom, 1855, z žarečima srcema v rokah, redek pojav, pod figurami veduta Nanosa, 1925 restavriral Del Neri; Kanal ob Soči: sv. Alojzij, atika desnega stranskega oltarja; Roženvenska Marija, prav tam, 1922 preslikal Del Neri; Srce Marijino, ok. 1852, (ZD 1853, 128); Kobjeglava: Brezmadežna, levi oltar, 1864; Krmin; Villa Vicentina pri Červinju: kapela Baciocchi, Vnebovzetje (s sinom Avgustom ?); Most na Soči (Sv. Lucija): cerkev sv. Marka (Steska 238), slika neznano kje; Oglej: oltarna slika; Prvačina: sv. Miklavž; Sovodnje: sv. Martin (ZD 1870, 37). - V Boki Kotorski, Donji Stoliv: Rojstvo s sv. Trojico, vstajenjem in vnebohodom; Gornji Stoliv: Roženvenska Marija s sv. Dominikom in Janezom Krstn.; sv. Rok; sv. Elija s sv. Petrom in Pavlom; Prčanj, glavni oltar: Zadnja večerja; Križani.

T-čeva dela hranijo: Nova Gor. (Gor. muzej 5); Koper (Pokraj. muzej 2); Lj. (NarG 14, privatniki 3); Zgb (Muzej za umjetnost i obrt 1; Povijesni muzej 1; privatniki 2). - V Italiji priv. zbirke in drž. institucije, mdr.: Benetke, Červinjan, Gor. (Museo Provinciale), San Donà del Piave, Torino, Trident, Trst (Museo Revoltella, največ slik); T-čevi potomci v Milanu in Rimu; Kopenhagen (privatniki 2). - T-čevi portreti kažejo spretnega mojstra risbe, barv in karakteristično zadetih obrazov. Obogatil je komponente (klasicist. umetnost, bidermajerski portret, v manjši meri romantično slikarstvo, začetni sledovi realizma) evropskega slikarstva v prvi pol. 19. stol. z lastnim stilom. Značilno zanj je plastično oblikovanje obrazov in igra s svetlo bo poudarjenih predmetov ali njih detajlov, obvladanje naslikanih materialov (zlasti oblačil) in izbran kolorit. Vplival je na slov. slikarstvo te dobe, predvsem na M. Langusa (SBL I, 614) in M. Stroja (ib. III, 527), v Trstu je učil tudi slikarja Jos. Batiča (= Battig, ib. I, 27). - Svoje slike je vedno signiral v latinici: Tominz (izjema: v gotici napisana prošnja na lj. gubernij 8. nov. 1821, da bi smel kopirati cesarj. podobo za realno in navtično šolo v Trstu), prav tako tudi datiral (izjema: datum v gotici na portretu Ferd. Schmidta). - Prim.: r. matice Gor.; EJ VIII, 352; Veselovo gradivo; dopis nadškofij. ordin. Gorica 12. okt. 1972; Iv. Kukuljević, Zapisnik IV, 69–76 (histor. inst. JAZU, Zgb); IB 1822, 6, 21; H. Geller, Die Bildnisse d. dt. Künstler in Rom 1800–30. Berlin 1852, 141; J. Šuman, Die Völker Oesterr: Ungarns … X. 1881, 180; V. Steska, M 1925, 382–3; S 1925, št. 3, 225; R. Marini, G. Tominz. Benetke 1952 (monogr. z bibliogr.); E. Bénézit, Dictionnaire critique … VIII. 1955, 337; Mostra di G. T., Gor. 1966 (razst. katalog z bibliogr.); Tominc 1790 do 1866. Lj. 1967 (razst. katalog NarG z bibliogr. do 1966); E. Cevc, Delo 1967, št. 81; E(rnest) K(obolt), Tribuna 1966/7, št. 19; KGMD 1967, 138–9; M. Tršar, NRazgl 1967, 192–3; A. Cevc, Obz 1967, 432–41; I. Sedej, Problemi 1967, 606–8; Š. Čopič, Sinteza 1967, 61; PDk 1968, št. 59; Ks. Rozman, Srečanja 1969, 36–9; ista, Varstvo spomenikov 1968/9 (izšlo 1970), 126–7; ista, ZUZ 1970, 223–42; 1972, 125–9 (štirje T-čevi portreti); A. Bulat-Simić, Peristil 1969/70 (izšlo 1972), 145; J. Mesesnel, Delo 1970, št. 248; Omaggio a M. Grigoletti, Numero spec. di Itinerari dedicato alla mostra M. G. e il suo tempo. Pordenone 1971, 20, 25, 30, 41, 57–9, 61, 64, 65, 67, 69; M. Grigoletti e il suo tempo. Pordenone 1971 (razst. katalog) 18, 23, 46, 50, 74 (sl. Frušić), 105 (in izdaja z istim nasl., krajem in letom, a brez pag.); M. Kolarić, XIXe siècle, v: L' art en Yougoslavie … Pariz 1971 (razst. katalog, s sl. Moškonovih); G. Metken, Friaulisches Biedermeier … Die Presse 1971 (12. jul.); L. Menaše, Evropski umetnostnozgod. leksikon. 1971, 2155–6; M. Brecelj, KGMD 1975, 185–91; Ks. Rozman, Mitt. d. Oesterr. Galerie 1975/6, 111–32 + 5 pril. Rzn.

Rozman, Ksenija: Tominc, Jožef Jakob (1790–1866). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi707561/#slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine