Lovrenčič, Joža (1890–1952)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Lovrenčič Joža, pesnik in pripovednik, r. 2. marca 1890 v Kredu pri Kobaridu. Osn. šolo je obiskoval v domačem kraju, pripravljalni razred (1901/2) in gimn. z maturo v Gorici (1902–10); kot gimnazijec je bil do 7. šole gojenec Alojzijevišča in malega semenišča. Univerzo (slavistiko in lat.) je dovršil v Gradcu, prom. 12. jan. 1915. Služboval je 1914/5 na gimn. v Gorici, 1916 na gimn. tečajih v Cerknem in zaposlovalnih tečajih slov. goriške gimn. v Trstu, nato je bival na Dobravi pri Kropi. V začasnem nar. predstavništvu v Beogradu je bil zastopnik za Goriško in se v nov. in dec. 1919 mudil kot odposlanec v Parizu. Od 1920 službuje kot profesor v Lj. Sodeloval je pri Vrtcu, dijaških listih Omladina, Zora in Mentor, pri DP, Slovanu, LZ, DS, S, Gorici, Primorskem listu, Goriški straži, MD, GMD, Goriški matici, M, Družini, Grudi, Amerikanskem S, Našem čolniču, tržaškem Novem rodu in Našem rodu. Psevd.: Rastko Staroselski, Ksenij Verin, Košanov, Jason Saviljev. Od 1931 urejuje dijaški list Mentor. — Prvo pesem je objavil v Vrtcu kot drugošolec, v Slovanu 1906 do 1907 in v Omladini 1907–9 je priobčil številne mladostno erotične pesmi; v LZ 1910, zlasti v Zori 1907–14 in DS od 1910 dalje se je razvijal iz impresionistične čuvstvenosti slov. nove romantike v stisnjeno, ekspresivno slikovitost, s katero je izrazil bujne in individualne podobe južne pokrajine; njegova erotičnost se umiri v meditativnosti, doživetja idealističnega sveta se nagibajo k mističnosti. Oblikovni razvoj gre pri L.-u iz tradicionalne kratke kitice preko soneta v svobodni verz in individualno moderno formo, včasih aforistično stisnjeno, včasih bukolsko široko. Ta lirika je odbrana v knjigi »Deveta dežela« (Trst 1917). Od 1915 dalje se meditativni pesmi pridružijo goriški begunski motivi; začetek je v samostojni pesnitvi »Oče naš«, ki ga je »v svojem in v imenu sorojakov molil dr. J. L.« (Kranj 1915). Domačijska romantična težnja je za nekaj let našla svoj predmet v srednjeveških sholarskih motivih in tako se je 1915–22 oblikoval »Trentarski študent«. To je začetek L.-eve epike. Prvi odlomki so objavljeni v DS 1915, prva redakcija v Mentorju 1916, končna oblika v DS 1921. Pesem spaja klasicizem z narodno pesmijo in razpleta domačo favstovsko zgodbo o študentu, ki se je zapisal hudiču, a ga odreši mati s svojo smrtjo. »Kronika Trente, alias Trentarskega študenta drugi del« (DS 1922) ni več v organski zvezi s prvim delom, ker ciklično pripoveduje romantične zgodbe iz srednjeveškega življenja Trentarjev. Podobne epske motive, posvetne in legendarne, je združil tudi v knjigi Gorske pravljice (Gor. mat. 1921) in v zbirki Tiho življenje (Mlad. matica 1931). Pri MD izidejo legende »Božja znamenja«. — V gimn. letih je napisal tudi nekaj. pripovesti in črtic, n. pr. »Rdeči verzi«, zgodba iz jetniškega življenja (Gorica 1906), predvsem pa podobe iz ljudskega življenja na Goriškem: Mlin ob Nadiži (Prim. list 1908), Podorehar (Prim. list 1909); pozneje se je od lirike vrnil k epski prozi: biografski roman o Val. Staniču »Cerovščkov gospod« (Gor. straža 1924), rimski roman Publius in Hispala (LZ 1927, ponatis 1931), Pereči ogenj (Gruda 1928 in ponatis), Dom ob Soči (začetek v Grudi 1930; zaradi cenzure je izšla celota v Amer. S 1930), Božja sodba (Gruda 1931), Anali izumrlega naroda (S 1931–2). Avtobiografskega značaja sta: Prvi koraki (V 1920) in Med Secillo in Charibdo (Mentor 1930). Pisal je tudi v dramatični obliki Gorsko življenje, trodejanka (»Gorica« 1909), Vstajenje, dram. prizor iz deklaracijske dobe (S 1917). — Kot poročevalec o kult. življenju na Goriškem je napisal Pregled goriškega slovstva (S 1915), Goriški memento (Čas 1921), Slovenci v Italiji (Slovenci v desetletju 1918–28), Slov. beseda ob Adriji (Julijska krajina, Lj. 1930). — Iz domačega in tujega slovstva je priredil: Brstje iz vrta slov. pesništva (MD 1918; prim. še: DS 1919, 42, 48, 49), Carli: Zadnji dnevi Ogleja (Gor. mat. 1924), Evfemija (ib. 1925), Lukian: Resnična zgodba (Poned. S 1932), Grazia Deledda: Novele (Lj. 1930); iz mlad. književnosti: Lorenzini Colledi: Storžek (Lj. 1926), Svenson: Zgodbe malega Nonnija (Lj. 1930) in Nonni (Lj. 1932); J. Grey: Mož gozda (Mentor 1930). — Prim.: Grafenauer, O naših najmlajših, DS 1915, 6–10; Iz. Cankar, DS 1917, 292; A. Debeljak, LZ 1917, 667; Fr. Vodnik, Mentor XIX, 163. — Slika: ASK 128. Kr.

Koblar, France: Lovrenčič, Joža (1890–1952). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi334949/#slovenski-biografski-leksikon (10. december 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine