Dimnik, Slavoj (1887–1932)
Vir: Ilustrirani Slovenec, 2, št. 40, 3. 10. 1926

Novi Slovenski biografski leksikon

DIMNIK, Slavoj (Avgust Slavoj Dimnik), kartograf, šolnik, kulturni delavec (r. 31. 7. 1887, Postojna; u. 1. 10. 1932, Maribor, pokopan v Ljubljani). Oče Jakob Dimnik, šolnik, urednik, prvi ravnatelj Šolskega muzeja, mati Josipina Dimnik, r. Kraigher. Brata Ivan Dimnik, šolnik, publicist, in Stanko Dimnik, gradbeni inženir, statik, bratranca Alojz Kraigher, pisatelj, in Jurij Kraigher - Žore, vojaški pilot, tast Janko Kersnik, pisatelj, politik.

Rodil se je v znani učiteljski družini v Postojni, kjer je obiskoval nižjo gimnazijo. V Ljubljani je obiskoval učiteljišče in 1907 maturiral. Zatem je dve leti poučeval v domači Postojni. 1910–19 je delal na pripravnici za srednje šole v Trstu. Tam je deloval tudi v slovenskih organizacijah in pri slovenskem gledališču v Narodnem domu. Ko je po prvi svetovni vojni Trst pripadel Italiji, ga je bil 1919 prisiljen zapustiti. Ustalil se je v Mariboru, kjer je postal ravnatelj v tamkajšnjem Deškem zavetišču. Pri kartografskem delu je bil izredno marljiv, vesten in natančen.

Dejaven je bil na najrazličnejših področjih. Mdr. je bil tajnik društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine, kot takšen je prispeval k ustanovitvi otroškega klimatskega zdravilišča, zgrajenega 1930 na Ošlju pri Šmartnem na Pohorju in poimenovanega po kraljici Mariji. Sodeloval je pri snovanju mariborskega Učiteljskega doma, ki je imel tudi pomembno založniško vlogo. Vseskozi je bil prizadeven v raznih dobrodelnih ustanovah ter dejaven v mariborskem kulturnem in družabnem življenju.

Na strokovnem področju je najpomembnejši njegov prispevek k slovenski šolski kartografiji. Kot zavzet vzgojitelj je čutil dolžnost, da v novi državi Kraljevini SHS zapolni vrzel in lastnoročno izriše temeljne šolske zemljevide. Po razpadu Avstro-Ogrske so namreč v šolah še vedno uporabljali stare avstrijske zemljevide s ponemčenimi imeni, zato se je še posebej posvetil ustrezni rabi slovenskih zemljepisnih imen. Pri teh prizadevanjih so ga podpirali predvsem geografi. Izkoristil je možnost večbarvnega tiskanja zemljevidov v založbi Učiteljskega doma v Mariboru.

Dela

  • Ročni zemljevid Mariborskega okrožja. 1, Pohorje, Kozjak, Maribor, 1924 (merilo 1 : 150.000).
  • Ročni zemljevid Mariborskega okrožja. 2, Slovenske gorice, Dravsko-Ptujsko polje, Maribor, 1924 (merilo 1 : 150.000).
  • Ročni zemljevid Mariborskega okrožja. 3, Prekmurje in Međimurje, Maribor, 1925 (merilo 1 : 150.000).
  • Ročni zemljevid Ljubljanskega okrožja. 1, Kamniške planine, Gorenjska ravnina in Ljubljansko polje, Maribor, 1925 (merilo 1 : 150.000).
  • Jugoslavija, ročni šolski zemljevid Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Maribor, 1925 (merilo 1 : 2.200.000) (soavtor Franjo Baš).
  • Ročni zemljevid Mariborskega okrožja. 4, Celjska kotlina, Spodnje Slovensko Posavje, Maribor, 1926 (merilo 1 : 150.000).
  • Ročni zemljevid slovenskega ozemlja, Maribor, 1928 (merilo 1 : 600.000) (soavtor Matija Pirc).
  • Oro- in hidrografični ročni šolski zemljevid Dravske banovine, Maribor, 1930 (merilo 1 : 600.000).
  • Evropa, politični ročni zemljevid, Maribor, 1933 (merilo 1 : 15.000.000) (soavtor Franjo Baš).
  • Ročni šolski zemljevid Dravske banovine in obmejnega slovenskega ozemlja, Maribor, 1935 (merilo 1 : 650.000).
  • Slovenija. Dravska banovina, Komenda, 1938 (merilo 1 : 300.000).
  • Osebna bibliografija COBISS.

Viri in literatura

Topole, Maja: Dimnik, Slavoj (1887–1932). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi173691/#novi-slovenski-biografski-leksikon (10. avgust 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Slovenski biografski leksikon

Dimnik Slavoj, kartograf, r. 31. jul. 1887 v Postojni. Obiskoval je nižjo gimn. in učiteljišče v Lj., mat. 1907, učiteljeval v Postojni, na drž. pripravnici v Trstu (1900–19), od 1919 v Mariboru. Narisal je Ročni zemljevid Slov. ozemlja (1:600.000), ki ga je priredil M. Pirc (v 4 in 8 barvah), priredil Ročni zemljevid Mariborskega okrožja v 7–8 barvah (1:150.000; izšli so: I. Pohorje—Kozjak, II. Slov. gorice, Dravsko-Ptujsko polje, Prekmurje in Medmurje; njim še slede: Savinjska kotlina in gričevje do Sotle ter v istem merilu zemljevidi lj. Okrožja). *

Uredništvo: Dimnik, Slavoj (1887–1932). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi173691/#slovenski-biografski-leksikon (10. avgust 2020). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Dimnik Slavoj, šolnik in kartograf, r. 31. jul. 1887 v Postojni v znani učiteljski družini: oče Jakob in brat Ivan sta bila učitelja, brat Stanko inž. (gl. čl.), u. 1. okt. 1931 (op. ur.: 1. okt. 1932) v Mrbu. Dovršil je nižjo gimn. in učiteljišče v Lj. (1907), učiteljeval v Postojni (1907–09) in na drž. pripravnici za srednje š. v Trstu (1910–19). V Trstu je veliko deloval v slov. organizacijah, posebno pri slov. gledališču v Narodnem domu. Konec julija 1919 je moral zapustiti Trst; naselil se je v Mrbu, kjer je postal ravn. Deškega zavetišča v Strossmayerjevi ul. 1930 je uredil na Pohorju še deško poletno zavetišče Dom kraljice Marije. Najvažnejše pa je njegovo kartografsko delo. Ker ni bilo primernih zemljevidov za š., ampak so še vedno uporabljali samo nekdanje avstrijske zemljevide s ponemčenimi imeni, so se nekateri mariborski prof. zemljepisci odločili, da bodo uredili tiskanje slov. š. zemljevidov v Mrbu. V sodelovanju s prof. M. Pircem je D. narisal Ročni zemljevid slov. ozemlja (1 : 600.000 v 4 in 8 barvah), Ročni zemljevid mariborskega okrožja (1 : 150.000 v 7–8 barvah), posebej pa so izšli: I. Pohorje-Kozjak, II. Slovenske gorice, Dravsko-Ptujsko polje, III. Prekmurje in Medmurje, IV. Savinjska kotlina in gričevje do Sotle. Sledili so zemljevidi: Celjska kotlina in Spodnje slov. Posavje, Dravska banovina, Kamniške planine, Gorenjska ravnina in Ljubljansko polje. S prof. Bašem in drugimi je D. izdelal še š. zemljevid Jugoslavije in Evrope. Zaradi naporov pri tem delu ga je zadel infarkt, ko je imel šele 43 let.

Prim.: podatki brata inž. Stanka; SBL I, 137; članka ob smrti v GV 1932, 148 in S 23. marca 1932 (V. Bohinec); si. v IS 1934, 335 skupaj s sl. očeta Jakoba in brata Ivana.

Jem.

Jevnikar, Martin: Dimnik, Slavoj (1887–1932). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi173691/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (10. avgust 2020). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine