Primorski slovenski biografski leksikon

Dimnik Stanko, dipl. in avtoriz. gradbeni inž. statik, šolnik, pisec planinskih in zgod. tehnol. razprav, r. 17. apr. 1891 v Postojni v znani učit. družini: oče Jakob in brata Ivan in Slavoj so bili učitelji (gl. čl.), živi v pokoju v Lj. Dovršil je realko v Lj. (1910) in se vpisal na gradbeni odd. Tehnične visoke šole (TVŠ) na Dunaju. Po en mesec počitnic je preživel pri bratu Ivanu v Trstu in se izpopolnil v it. Dne 1. avg. 1914 so ga mobilizirali k železniško-mostnemu polku v Korneuburgu ob Donavi in ga 15. jan. 1915 poslali na vzh. bojišče, proti koncu 1916 v Romunijo. 1918 je dobil večmesečni dopust, da je dovršil 6. semester na TVŠ. Julija 1918 je moral na bojišče ob Piavi in ob zlomu je prišel okt. v it. ujetništvo ter eno leto preživel v južni It. Napadla ga je malarija, zato so ga nov. 1919 spustili v Lj. Jan. 1920 je odšel na TVŠ za 10. sem. na Dunaj in 23. jul. 1920 diplomiral za gradb. inž. Dne 1. avg. 1920 ja dobil službo v Drž. tehn. uradu, sept. pa je odšel za prof. tehn. predmetov na Drž. obrtno š. (poznejša TSŠ) v Lj. Okt. 1923 je bil imenovan še za honorarnega predavatelja za enciklopedijo inž. ved in enciklopedijo nižje geodezije na Tehniški fak. lj. U, kjer je ostal do 1938. Ko je Pokojninski zavod v Lj. pripravljal zgradbo lj. Nebotičnika, je načrt arhitektonsko obdelal arh. VI. Šubic, statične račune in potresno varnost pa je izračunal D., ki je vzel na TSŠ neplačan dopust (1930–33) ter vodil in nadzoroval delo. To je bila prva tako visoka stolpnica (60 m) iz železobetona v Jsli. in med prvimi desetimi v Evropi. 1934 je D. zgradil lesen mostič čez Savo v Mednem, ki visi na loku iz jeklenih kablov z razpetino 100 m. Drug tak most je zgradil 1938–39 čez Kokro v Kranju in ima 85 m razpona (leseni model je bil razstavljen na obrtniško lesni razstavi 1938 v Berlinu in je zbudil veliko zanimanja). D. je sodeloval pri gradnjah v tovarni pri Št. Pavlu pri Preboldu (1934), pri Delavskem domu v Murski Soboti, pri železobet. mostu čez Hudinjo v Škofji vasi pri Celju (1936), pri hotelu Slon v Lj. (1937–39), pri Bonačevi tovarni celuloze Videm-Krško (1937–38), pri Rudarskem inštitutu v Lj. (1938–39) in pri drugih tovarniških in š. poslopjih po Slov. Zadnje leto vojne so ga Nemci zaprli (27. dec. 1944) in 22. apr. 1945 izpustili. Dne 3. jun. 1945 ga je nova jsla. oblast zaprla in dec. 1945 obsodila na 12 let kazenskega dela. Jan. 1948 poslan na delo v Litostroj in tu bil marca 1951 pomiloščen. V Litostroju je ostal do 15. okt. 1952, ko so ga prestavili v elektroželezarno v Šibeniku. V obeh tovarnah je gradil temelje strojev, žerjavne proge, ostrešja ipd. Dne 15. jan. 1953 je prevzel v Lj. pri novo ustanovljenem podjetju Projekt-Nizke gradnje službo v odd. za načrtovanje mostov. Mostovi so navadno imeli 10 do 20 m razpona in samo pri avtom. cesti Lj.–Zgb jih je nad 200. Večja sta čez Savo pri postaji Laze in viseči leseni pri Jevnici. Ko so prestavili staro Plečnikovo cerkev sv. Cirila in Metoda v Lj., je D. izračunal statiko novega stolpa po načrtu arh. T. Bitenca, v katerem so sobe in stanov. celice (opis v Družini 25. XII. 1966). 1966 je stopil v pokoj. D. je veliko pisal. Najprej je sodeloval v Izvestjih TSŠ s strokovnimi članki, 1930 je izšla knjižica Logaritmično računalo (premo, krožno in valjasto) s teorijo in navodili za uporabo. Svojo šolo je opisal v članku Ustroj in namen TSŠ (Mladina 1924/25, št. 7–10). Ko so v Jsli. spremenili format opečnih zidakov, jih je opisal v Standardizaciji opečnega formata (Trg. list 1932, št. 1 in 3). Nebotičnik je opisal v Ljubljanski trinajstnadstropnik (Tehnički list 1933). Leto pozneje Obračunske norme za železo betonske konstrukcije (Arhitektura 1934). 1929 se je obrnil lj. obč. svet na Društvo inž. in arh., naj izdela načrt za rešitev cestno-železniškega vprašanja. D. je vodil tehn. delo in predlagal, da bi postajo in železnico poglobili za 5 m, in načrt opisal v dveh revijah: Lj. železniški problem in predlog za rešitev (Teh. in gosp. 1935/36) in Rešitev lj. žel. problema s poglobitvijo železnice (Kron IV). Razpravi Lesene mostove na pravo mesto in Tlakajmo ceste v gozdnih pokrajinah z lesom sta izšli za velesejemsko razstavo lesa v jeseni 1936. Ko se je bližala druga svetovna vojna, je napisal knjigo Kako naj si uredimo naše domove za obrambo proti letalskim napadom? (Tovarn. vestnik KID, Jesenice 1939 in knjiga v Lj.). Po zadnji vojni se je poglobil v prazgod. in začel odkrivati slov. zemljepisna imena, lepo pa je opisal tudi planine. O tem je pisal v PV: Grintavec in Grintavci (1958), Ozebniki okrog Jalovca (1959), Gorsko ime Kuk odkriva zgodovino (1960), Josip Wester, 1874 do 1960 in Podrta gora in Tolminska Lokev pod njo (1961), Komna, ko je dobila prve prebivalce in svoje ime (1962), Studor, torišče staroselcev (1965), Na jesenski dan na bohinjskem Studorju (1966), Misli in besede o gorskih imenih (1967), Svinjak nad Bovcem (1971), Spominska plošča na dolomitu bovškega Svinjaka in Mišélj in Vernar (1972), Notranji Norik (1973), Še enkrat: Geografska imena Kuk odpirajo zgodovino (1975). V KMD: Megla s tolminske strani (1971), Korenine slov, železarstva segajo globoko v čas (1973), Banjška planota (1975). V NRazgl: Keltski spomeniki v naših geografskih imenih (1961). V Delu: Staroselci na Vrhniki (»Tu imate pa Kelte!«) (25. V. 1968), Turi in Vendi (Vindi) (31. VIII. in 7. IX. 1968), Pege na Soncu najavljajo potrese na Zemlji (19. XII. 1968,) Dvom ob našem »Dürerju« (20. VI. 1971). Pripravlja knjigo o Vendih v nem.

Prim.: vprašalna pola; Izvestje TSŠ 1920–21, 1937–38 s sl. prof. zbora; Zgodovina slov. univ. v Lj. do 1929, Lj. 1929, 480; Nebotičnik ponos slov. dela, S 22. febr. 1933; A. Gaber, Naš les, Lj. 1936 sl.; Nov most in nova šola v Kranju, J 18. dec. 1938; U Kranju su juče osvečeni veliki drveni most na reci Kokri i nova osnovna škola, Politika, Bgd 20. dec. 1938; o mostu čez Kokro v Kranju sta pisala nem. strok. časopisa Der Bauingenieur (30. jun. 1939) in Deutsche Bauzeitung 1939 ter franc. strok. list Constructions des Point par R. Vallette 1947 s sl. mostu; Spominska knjiga – 1888–1938 – ob 50-letnici TSŠ v Lj., Lj. 1938, dve sl.; Spominski almanah slov. strok, pisateljev, publicistov in projektantov, Lj. 1939, življenjepis; 17 smrtnih obsodb za božične praznike. Glas zaveznikov, Trst 26. dec. 1945; Zločini nad lastnim narodom ter Junaki iz »nam nasprotne skupine«, PDk 27. dec. 1945; Zgodba o stolpnici, ki je zvonik, Družina 15. dec. 1966, 276; Fr. Saje, Belogardizem, Lj. 1952, 102, 196, 219; KL Sje I, 264.

Jem.

Jevnikar, Martin: Dimnik, Stanko (1891–1980). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007450/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. december 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine