Dimnik, Jakob (1856–1924)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 40, 3. 10. 1926

Slovenski biografski leksikon

Dimnik Jakob, pedag. pisatelj in organizator, r. 3. avg. 1856 v Jaršah, u. 1. sept. 1924 v Lj. Po dovršeni normalki in nižji gimn. je študiral učiteljišče v Lj. (mat. 1879), služboval v Tunjicah pri Kamniku, Šmarju, na Igu, 10 let v Postojni, od 1891 v Lj., kjer je bil od 1902 do upokojitve 20. maja 1924 naduč. in vodja (od dec. 1919 z nasl. šol. ravnatelj) na I. mestni deški šali; vodil je tudi 3razr. trg. gremijalno in 3razr. obrtno nad. šolo. Sodeloval je z dopisi, članki in razpravami vzgojne in metod. vsebine pri UT (od 1882), med drugim je po raznih virih vzgojiteljem in učiteljem sestavil Domačo vzgojo (UT 1889, št. 1–24 in Lj. 1895), metodična navodila za čitanje (UT 1893, št. 7–18), Spisovni pouk (1894), Domoznanstvo v ljudski šoli (Lj. 1894), Jezikov nauk v prvem šolskem letu (1899, št. 9–33), Avstrijsko zgodovino za ljudske šole (Lj. 1900); listke iz UT je zbral v »Učiteljskih večerih« (Lj. 1896); bil urednik UT (1894–903) v dobi, ko je učiteljstvo dobilo s kulturnim vplivom tudi političnega, ter je UT iz strokovnega glasila postal stanov.-polit, list; v letnih poročilih I. mest. deške ljudske šole je (od 1898) priobčeval patrijotične, bijografske in šolsko-zgod. sestavke, pomnožil je kot 6. natis Praprotnikov mali šolski besednjak slov. in nem. jezika (Lj. 1898), opisal narodopisno češko-slovansko razstavo v Pragi 1895 (UT 1896), ustanovil in urejeval poljudni pedag. mesečnik Domače ognjišče (1907–13); kot mladinski pisatelj je zbral v »Slavoju in Ljudmili« (Gor. 1896) kratkočasne in poučne pogovore o živalih, sodeloval pri Zvončku, Naši bodočnosti, razen starejših mladinskih patrijotičnih prigodnih spisov je sestavil »Kralj Peter I. Osvoboditelj« (Lj. 1922), Kralj Aleksander (Lj. 1924), bil sotrudnik P, PL (SŠM 1901 do 1920), SN. Bil je ustanovitelj in častni član Postojnskega okr. učit. društva, več let predsednik Lj. učit. društva, upravni odbornik in častni član bivše Zaveze jugoslov. učit. društev, ustanovitelj in 30 let blagajnik Društva za zgradbo učit. konvikta v Lj. (od 1895), ki naj v lastnem poslopju skrbi za vzgojo učit. sirot in otrok; ob otvoritvi Hrv. učit. konvikta v Zagrebu je z E. Ganglom sprožil misel za ustanovitev Učit. hranilnice in posojilnice v Lj., ki deluje od 1904, organiziral je »Učiteljski gospodarski program« v prid Učit. konviktu, se trudil za ustanovitev šolskega muzeja slov. in istro-hrv. učiteljstva v Lj. (UT 1897, št. 16, 17 in P 1897, 260; 1898, 7), bil soustanovitelj in načelnik nadzorstva Učit. tiskarne, blagajnik SŠM itd. 25 let je bil obč. svetnik Lj. nar. napredne stranke (od 1896), 25 let član kuratorija višje dekl. šole (mestnega dekl. liceja), 16 let upravni svetnik Mestne hranilnice lj. — Prim.: D. 60-letnica: UT 1916, št. 15; ponat. E 7. avg. 1916, št. 218; Zvonček 1916, 205 (s sliko); E. Gangl, UT 1924, št. 35, 36; Ivo Trošt, UT št. 40; SIT I, št. 38; III, št. 37 (s sliko). Šr.

Šlebinger, Janko: Dimnik, Jakob (1856–1924). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi173554/#slovenski-biografski-leksikon (19. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Dimnik Jakob, šolnik, pedag. pisatelj in organizator, r. 3. avg. 1856 v Jaršah pri Lj., u. 1. sept. 1924 v Lj. Oče Janez je bil kmet, mati Uršula Dolničar. Normalko, nižjo gimn. in učiteljišče je dovršil v Lj. (1879), služboval v Tunjicah pri Kamniku, Šmarju, na Igu, 10 let v Postojni, od 1891 v Lj., kjer je bil od 1902 do upokojitve 20. maja 1924 nadučitelj in vodja (od dec. 1919 z naslovom šolski ravn.) na I. mestni deški šoli; vodil je tudi 3-razr. trg. gremialno in 3-razr. obrtno nadaljevalno š. Sodeloval je z dopisi, članki in razpravami vzgojne in metod. vsebine pri UT (od 1882), med drugim je »po najboljših virih spisal slovenskim materam, vzgojiteljicam, učiteljicam, vzgojiteljem in učiteljem« Domačo vzgojo (UT 1889, št. 1–24, v knjigi Lj. 1895), metodična navodila za branje (UT 1893, št. 7–18), Domoznanstvo v ljudski šoli (Lj. 1894), listke iz UT 1895 je zbral v knjigi Učiteljski večeri (Lj. 1896), nabral in priredil Pripovedke iz avstrijske zgodovine (Lj. 1896), sestavil knjige: Zlati jubilej preljubega cesarja Franca Jožefa I. (Lj. 1898), Cesarica Elizabeta (Lj. 1898), Avstrijska zgodovina za ljudske šole (Lj. 1900), Avstrijski junaki (Lj. 1902), Kralj Peter I. Osvoboditelj (Lj. 1922), Kralj Aleksander I. (Lj. 1924), kot mladinski pisatelj pa je izdal v Slavoju in Ljudmili (Gor. 1896) kratkočasne in poučne pogovore o živalih. Obširno je pomnožil in popravil 6. natis Praprotnikovega Malega šolskega besednjaka slovenskega in nemškega jezika (Lj. 1898). V letih 1894 do 1903 je urejal UT in ga iz strokovnega glasila spremenil v stanovsko-polit. list. V letnih poročilih I. mestne deške ljudske š. je od 1898 priobčeval domovinske, življenjepisne in šolsko-zgod. sestavke. Opisal je narodopisno češko-slovansko razstavo v Pragi 1895 (UT 1896). Ustanovil in urejal je poljudni pedag. mesečnik Domače ognjišče (1907–13), sodeloval pri Zk, Naši bodočnosti, P, Pedag. letopisu, SŠM (1901–20) in SN. Bil je ustanovitelj in častni član Postojnskega okr. učit. društva, več let preds. Lj. učit. društva, upravni odb. in častni član Zveze jugosl. učit. društev, ustanovitelj in 30 let blagajnik Društva za zgradbo učit. konvikta v Lj. (od 1895), ki naj v lastnem poslopju skrbi za vzgojo učit. sirot in otrok; organiziral je Učiteljski gosp. program v korist Učit. konvikta, se trudil za ustanovitev šolskega muzeja slov. in istrskohrv. učiteljstva v Lj. (UT 1897, št. 16, 17 in P 1897, 260; 1898, 7). Z E. Ganglom je sprožil misel za ustanovitev Učit. hranilnice in posojilnice v Lj., ki je začela delovati 1904. Bil je soustanovitelj in načelnik nadzorstva Učit. tiskarne, blagajnik SŠM, 25 let obč. svetnik lj. nar. napredne stranke (od 1896), 25 let član kuratorija višje dekliške š. (mestnega dekl. liceja), 16 let upravni svetnik Mestne hranilnice lj. itd.

Prim.: ž. arh. Sv. Peter v Lj.; SBL I, 136–7; Dimnikova 60-letnica, UT 1916, št. 15, ponat. E 7. avg. 1916, Zk 1916, 205 s sl.; E. Gangl, UT 1924, št. 35, 36; I. Trošt, UT 1924, št. 40.

Jem.

Jevnikar, Martin: Dimnik, Jakob (1856–1924). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi173554/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. avgust 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine