Dimnik, Ivan (1889–1970)
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ivan_Dimnik_1920s.jpg (22. 5. 2014)

Slovenski biografski leksikon

Dimnik Ivan, šolnik in publicist, r. 7. jan. 1889 v Postojni. Po dovršenih 3 real. razr. je študiral na lj. učiteljišču (mat. 1908), metodo in pouk slaboumnih otrok na Dunaju (1909), pouk gluhonemih (1905), strokovno risanje na obrtno-nadalj. šolah (1910, 1912), služboval na 3. m. osn. šoli v Lj. (1903–11), od 1911 v Trstu na šoli CD (od 1912–9 drž. vad. učitelj v Trstu), od jeseni 1919 je strok. učitelj na lj. pomožni šoli za slabo nadarjeno deco. Dopisoval je v UT (ad 1908), ki mu je od avg. 1919 urednik in mu ustanovil (1924) mesečno prilogo »Prosveta«, ureja knjižnico »Šolski oder«, sestavil je brošuro »Drugi kongres UJU v Lj.« (1923), bil sourednik Učit. kol. za 1924 (Beogr. 1923), Ročnega kataloga za š. leto 1924/5, dopisnik Nar. prosvete (1922–3) in Učitelja v Beogradu (1923), s članki v UT deluje v šolskem, prosvetnem in kulturnem smislu med učiteljstvom in pospešuje njega organizacijo. *

Uredništvo: Dimnik, Ivan (1889–1970). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi173462/#slovenski-biografski-leksikon (16. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Dimnik Ivan, šolnik in publicist, r. 7. jan. 1889 v Postojni v znani učit. družini: oče Jakob in brat Slavoj sta bila učitelja, brat Stanko inž. (gl. niže čl.), u. 29. mar. 1970 v Lj. Dovršil je nižjo realko in učit. v Lj. (1908), tečaj za metodo in pouk slaboumnih otrok na Dunaju (1909), tečaj za pouk gluhonemih in strokovno risanje na obrtno nadaljevalnih š. (1910, 1912), strok. izpit za učit. defektologa 1912 v Lj. Služboval je na 3. m. osn. š. v Lj. (1909–11), na 6-razr. deški ljudski š. CMD v Trstu pri Sv. Jakobu (1911–19), nato se je moral umakniti v Lj., kjer je postal v jeseni 1919 strok. učit. na lj. pomožni š. za slabo nadarjeno deco, pozneje upravitelj. 1928 se je preselil v Bgd in prevzel organizacijo jsl. učiteljstva. 1934 so ga izvolili za preds. Udruženja jsl. učiteljev (UJU). Nemci so ga prve dni 1944 zaprli v taborišče na Banjici; spustili so ga ob osvoboditvi Bgda v jeseni 1944. Nova vlada ga je dodelila Zveznemu zavodu za statistiko. Tedaj je pisal študije o metodoloških in organizacijskih delih statistike šolstva, prosvete, znanosti, umetnosti in kulture. 1958–60 je kot strokovnjak vodil v zvezni skupščini skupino za izdelavo statistične analitične dokumentacije za reformo višjih in visokih š. 1961 je stopil v pokoj in se vrnil v Lj., dve leti pozneje ga je zadel infarkt, a se je rešil in se ukvarjal s problematiko stanovanjskega upravljanja; oglašal pa se je tudi s članki v Delu. D. je začel že v prvih letih učit. službe delovati v stanovskem društvu, od 1908 je sodeloval v UT in ga od avg. 1919 do 1931 tudi urejal. 1924 mu je ustanovil mesečno prilogo Prosveta. Dalje je urejal knjižno zbirko Šolski oder. 1910 je vodil po šolah anketo za reformo drž. zakona o osn. š. in učiteljiščih iz 1869 in njegovih kasnejših dopolnil. Pod vplivom Svobodne šole na Dunaju in Volne šole v Pragi je 23. avg. 1918 objavil v UT razpravo Reforma šolstva in naša stališča do vladinega predloga za reformo učiteljišč. Njegov program »svobodne šole« temelji na ločitvi države od Cerkve; šola se mora otresti vseh vplivov, ki zavirajo njen svobodni razvoj in delo, mora se demokratizirati in socializirati, v njej mora vladati samouprava, pri kateri sodelujejo predstavniki šolstva, starši in zastopniki zainteresiranih družbenih dejavnikov. Po prvi svetovni vojni je sodeloval pri demografskem zemljevidu Julijske krajine, ki je bil predložen na pariški mirovni konferenci. 1923 je sestavil brošuro Drugi kongres UJU v Ljubljani, souredil je Učiteljski koledar za 1924 (Bgd 1923) in Ročni katalog za š. L 1924/25. Sestavil je knjižico Pomožno šolstvo za slabo nadarjeno deco v Jsli in drugih državah (Lj. 1930 in v Bgd). Njegova razprava Razvoj pomožnega šolstva v Slov. in Jsli je izšla v knjigi Pomen pomožnega šolstva in njegov razvoj v Jsli ob 25-letnici pomožne šole v Ljubljani (Lj. 1936). S pedagoškimi članki in razpravami je sodeloval še v P, Glasu nedužnih, Narodni prosveti (1922–23) in Učitelju (1923) iz Bgd.

Prim.: podatki sina Petra in brata inž. Stanka; SBL I, 136; Koledarji CMD 1911–20; V. Mlekuž: I. D., Delo 2. apr. 1970, 5 s sl.; sl. v IS 1934, 335; KL Sje I, 264.

Jem.

Jevnikar, Martin: Dimnik, Ivan (1889–1970). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi173462/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. oktober 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar - Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine