Primorski slovenski biografski leksikon

RENKO Stanislav, časnikar in publicist, r. 28. avg. 1911 v Nadanjem selu pri Pivki, živi v Trstu. Oče Pavel je bil kmet z mlinom in žago, mati Ivanka Grahor, sestra književnika Iva Grahorja (PSBL I, 470–72). Osn. š. je dovršil na Premu, gimn. je obiskoval v Lj. (1. in 2. razr. na klas. gimn., 3.-6. na realni gimn.), v Zgbu (7. razr., stanoval v Istrskem internatu in bil iz njega izključen zaradi levičarske liter.) in na Sušaku (8. razr. in matura). Ker se z jsl. diplomo ni mogel vpisati na it. U, je odšel v Zgb in se vpisal na gozdarski odd. Kmetijsko-gozdarske fak., po dveh letih pa je odšel v Bgd in mar. 1937 diplomiral za inž. gozdarstva. Kot honorarni nameščenec brez jsl. državljanstva je od 1934–36 delal vsako leto po 6 mes. v taksacijskih sekcijah v drž. gozdovih Direkcije šuma Sušak, 1937 v gozdovih sev. Srbije in na Min. za gozdarstvo od 1938–42 spet pri Direkciji šuma Sušak in njeni gozd. upravi Mrkopalj, od 1943–45 je bil partizan v Gorskem Kotarju in od jun. 1944 v Slov. Prim., in sicer pri POOF in PNOO, od 1945-47 v Gor. in Trstu pri PNOO. Od 1947 do 1974 je bil odgov. ur. in zadnji dve leti glav. ur. PDk. Dvakrat je bil obsojen na pogojno zaporno in denarno kazen zaradi ostrih polemičnih člankov proti ZVU, imel pa je tudi okr. 20 pravd pred kazenskim sodiščem zaradi tožb, ker se je v člankih odločno zavzemal za enakopravnost slov. jezika. Od 1962 do 1974 je urejal Bollettino degli Sloveni in Italia, ki mu je ostal tudi po upokojitvi (1974) odgov. ur. Od 1948 je vpisan kot poklicni časnikar v časn. zbornico F-JK. Do razpusta je bil član izvrš. odb. OF in NSZ za STO, nato do 1972 član izvrš. odb. SKGZ, potem glavnega odb. in nadzor. odb. SLORI, od 1970–76 preds NŠK v Trstu, potem podpreds., član odb. Dijaške matice. Do 1974 je bil eden izmed treh podpreds. Circolo della stampa v Trstu. Član je ANPI, Dežel. instit. za zgod. osvobodilnega boja za F-JK, društva Pro natura carsica, WWF za F-JK idr. - V letih 1944–45 je objavil nekaj nepodpisanih člankov v PartDn, od 1945 do upokojitve skoraj vsak dan po en članek v PDk, navadno brez podpisa. V letih 1957–73 je v JKol objavljal Dokumente borbe Slov. pod Italijo za narodnostne pravice (naslov se je delno spreminjal). V JKol je priobčil tudi več pomembnih člankov: 15 let Primorskega dnevnika (1960); Južna Tirolska pred OZN (1961); Branko Babič-Vlado (1972); Londonski sporazum in Slov. v It. (1974); PNOO za slov. Primorje in Trst (1975); 30-letnica podpisa mirovne pogodbe v Parizu (1976); NŠK leta 1947, danes in jutri (1977); Od Pariza do Osima (1977); Ob stoletnici rojstva dr. J. Vilfana (1978); Od idejnega zorenja do uresničenja zgod. teženj (1979); Ciril Kosmač, Zdaj nič več ne pišem (1980); Od Rapalla do Osima (1981); Ob 30-letnici londonskega memoranduma (1984). Pod psevd. Peter Gašperšič je v letih 1952–54 vsak dan dopisoval v bgd. Politiko, 1960–62 v lj. SPor, 1974–75 je objavljal v lj. Delu poned. rubriko Tržaška panorama. Kak članek je objavil tudi v Matajurju in Novem Matajurju, v reviji Dan, sodeloval je pri obeh anketah Sodobnosti o Slov. v Italiji, na RAITrstA in Koper, na TV Lj. in Koper. Tudi po upokojitvi skrbno zasleduje predvsem polpreteklo zgod. »S pozornostjo bolj metodičnega zgodovinarja kot mnogostranskega novinarja spremlja vse, kar se v tem obdobju pojavlja na književnem in publicističnem polju, prebira, komentira in po potrebi tudi z argumenti iz lastnih izkušenj in preučevanj zavrača izkrivljene in mnogokrat potvorjene resnice« (J. Koren). - Napisal ali uredil je naslednje publikacije: Iz knjige Aula IV. Vsi procesi proti Slov. in Hrv. ter drugim antifašistom iz Jul. krajine pred fašističnim posebnim tribunalom 1927–1943 (Trst 1970); Kje prebivamo in koliko nas je Slov. v Italiji (1971); Slavjanski rodoljub 1849. Faksimile vseh šestih številk (1971); Za globalno zaščito Slov. v Italiji. Besedila petih zakonskih predlogov (1972). Na mednar. manjšinski konferenci jul. 1974 v Trstu je prebral referat Pregled mednarodne zaščite narodnih manjšin v nekaterih mednarodnih pogodbah. - Za svoje delo je dobil Tomšičevo nagrado 1971 skupaj s časnikarji J. Kavsom, J. Korenom, M. Bolčičem in I. Marinčičem. Odlikovanja: Medalja za hrabrost, Red zasluge za narod III. reda, Priznanje OF za požrtvovalno družbenopoldt. delovanje med Slov. v It. - Uporabljal je šifre: S. R., P. G., L. T., p. g., s. r.

Prim.: Vprašalna pola; ob 60-letmici članki s sl. v lj. Delu, LDk, mrb. Večeru; J. Koren, Razgovor s St. Renkom ob njegovi 60-letnici, PDk 29. avg. 1971 s sl.; Isti, St. R. sedemdesetletnik, PDk 28. avg. 1981 s sl.

Jem.

Jevnikar, Martin: Renko, Stanislav (1911–2001). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944390/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (10. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine