Slovenski biografski leksikon

Vrčon Branko, publicist in prevajalec, r. 19. marca 1907 v Dobravljah na Vipavskem trgovcu Antonu in Frančiški r. Hrobat, živi v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval 1914–8 v r. kraju, real. gimn. 1919–26 v Lj. študiral je 1926–30 na pravni fak. v Padovi in bil tu 1932 prom. z dis. Varstvo manjšin po mednarodnem pozitivnem pravu. 1931/2 je obiskoval v Padovi še fak. za polit. in soc. vede. Kot odvetn. koncipient se je zaposlil pri S. Fornazariču v Ajdovščini in po njegovem prisilnem odhodu v Mrb prevzel pisarno skupaj z odvetnikom V. de Reyo. Zaradi fašist. preganjanja (3 mes. tudi v preisk. zaporu v Gor.) je nov. 1933 odšel v Jslo in se v Mrbu ponovno zaposlil pri Fornazariču. 1935–6 je bil v Lj. zunanjepolit. urednik GN, po tečaju na Akad. za mednar. pravo v Haagu 1936 pa zunanjepolit. urednik J do 1945. Po okupaciji so ga Italijani pred voj. sodiščem v Trstu obsodili zaradi dezerterstva (pogojno na 2 leti zapora), a ga poslali v disciplinski bataljon v Livorno, vendar se je kmalu vrnil v Lj.; jeseni 1944 pa so ga Nemci mobilizirali na prisilno delo v Ribnico. Od 1953 je vodil propagandni odd. Litostroja hkrati z referatom za zunanje stike, osnoval prevajalski odd. in položil temelje internemu kartotečnemu slovarju za strojno stroko v 6 jezikih. Upok. je bil 1968.

V dij. letih je delal v društvu slovan. srednješolcev iz Italije Zora v Lj. (podpreds., 1924–6 preds.), pobudil primor. srednješol. glasilo NG (Trst) ter uredil 1. št. Bil je član slov. akad. kluba Nanos v Padovi (1927 preds., nato razpuščen) in gor. akad. društva Adrija; po razpustu organiziral ileg. Lavričevo dijaško srenjo za Vipavsko. Po prihodu v Jslo je delal v primor. emigrantskih društvih v Mrbu in Lj., sodeloval pri narodnoobrambnih akcijah v Sji predvsem z zunanjepolit. pregledi, pri Zvezi kmečkih fantov in deklet ter v JNS. Pripravljal je zbornik znanstvenih razprav o Primorski, a je bilo gradivo med okupacijo uničeno. V sodelovanju z Manjšinskim inšt. in L. Čermeljem je pripravil razstavo slov. primor. knjige in časopisja v Lj. (1938) in sodeloval pri podobni razstavi v Sofiji (1939). – Je član Društva knjiž. prevajalcev Sje, Društva znanstv. in strok. prevajalcev Sje (dal pobudo za ust.), Društva propagandistov Sje (dolgoletni preds.). 1960–72 je bil glavni urednik glasila Litostroj.

Glavna področja V-ovega publicističnega dela so: zun. politika, manjšinska in druga mednar. vprašanja, vprašanja narodne obrambe in gospod. problemi. članke je obj. mdr. v: E (Trst), GN (Lj.), NG (Trst), J, MV, Istri (Zgb), MiD, po vojni v Delu, NRazgl, Gospodarstvu (Trst), GospV, Privrednem pregledu (Bgd).

Prevaja v sloven. iz ital., nem., angl. in rus. ter v ital., franc., nem. in angl. Leposlovje: A. Fraccaroli, Nestanovitno srce (1943), M. Serao, Črna republika (1944), C. Forester, Lord Hornblower (1953), M. Burk, In jutri ves svet (1982), G. Eisenkolb, Senator (1985), M. Horbach, Ukradene sanje (1986) idr. Strokovne knjige, mdr.: V. Murko, Joseph Ressel (1957, v angl.), W. Crouse, Pogled v svet znanosti in tehnike (1963), C. L. Wooley, Začetki civilizacije (1969, z drugimi), L. Mumford, Mesto v zgodovini (1969), L. Pareti, Stari svet (1972, Zgod. človeštva, 3. zv.; z J. Stabejem), D. Roberts, Ljudstva Daljnega vzhoda (1980, Ljudstva sveta, 4. knj.; z drugimi). Polit. in memoarska dela, npr:. Ch. de Gaulle, Vojni spomini, II (1968), Han Suyin, Mao Ce-tung (1973), A. Labriola, Izbrana dela (1977), H. Suyin, Veter v stolpu (1979), S. Pertini, Ječe in pobegi (1981). Umetnost, npr.: A. Ballarin, Tizian (1969), I. Tomassoni, Pollock (1969), S. Orienti, Degas (1969). Za interno rabo podjetij, ustanov ter lj. in mrb Univ. je prevedel štev. strokovna besedila. – Psevd.: Bran, Branimir(ov) Dobravski (v E), -č-, -n., V. B., Verko, V. Žerjav. – Prim.: osebni podatki; Moder, SLNP; SBibl; L. Čermelj, Med prvim in drugim trž. procesom, 1972, 62, 64–6; PDk 1977, št. 68 (s sliko). – Slika: arhiv SBL. Vtc.

Vatovec, Fran: Vrčon, Branko (1907–1990). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi819808/#slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine