Slovenski biografski leksikon

Vrčon Branko, publicist in prevajalec, r. 19. marca 1907 v Dobravljah na Vipavskem trgovcu Antonu in Frančiški r. Hrobat, živi v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval 1914–8 v r. kraju, real. gimn. 1919–26 v Lj. študiral je 1926–30 na pravni fak. v Padovi in bil tu 1932 prom. z dis. Varstvo manjšin po mednarodnem pozitivnem pravu. 1931/2 je obiskoval v Padovi še fak. za polit. in soc. vede. Kot odvetn. koncipient se je zaposlil pri S. Fornazariču v Ajdovščini in po njegovem prisilnem odhodu v Mrb prevzel pisarno skupaj z odvetnikom V. de Reyo. Zaradi fašist. preganjanja (3 mes. tudi v preisk. zaporu v Gor.) je nov. 1933 odšel v Jslo in se v Mrbu ponovno zaposlil pri Fornazariču. 1935–6 je bil v Lj. zunanjepolit. urednik GN, po tečaju na Akad. za mednar. pravo v Haagu 1936 pa zunanjepolit. urednik J do 1945. Po okupaciji so ga Italijani pred voj. sodiščem v Trstu obsodili zaradi dezerterstva (pogojno na 2 leti zapora), a ga poslali v disciplinski bataljon v Livorno, vendar se je kmalu vrnil v Lj.; jeseni 1944 pa so ga Nemci mobilizirali na prisilno delo v Ribnico. Od 1953 je vodil propagandni odd. Litostroja hkrati z referatom za zunanje stike, osnoval prevajalski odd. in položil temelje internemu kartotečnemu slovarju za strojno stroko v 6 jezikih. Upok. je bil 1968.

V dij. letih je delal v društvu slovan. srednješolcev iz Italije Zora v Lj. (podpreds., 1924–6 preds.), pobudil primor. srednješol. glasilo NG (Trst) ter uredil 1. št. Bil je član slov. akad. kluba Nanos v Padovi (1927 preds., nato razpuščen) in gor. akad. društva Adrija; po razpustu organiziral ileg. Lavričevo dijaško srenjo za Vipavsko. Po prihodu v Jslo je delal v primor. emigrantskih društvih v Mrbu in Lj., sodeloval pri narodnoobrambnih akcijah v Sji predvsem z zunanjepolit. pregledi, pri Zvezi kmečkih fantov in deklet ter v JNS. Pripravljal je zbornik znanstvenih razprav o Primorski, a je bilo gradivo med okupacijo uničeno. V sodelovanju z Manjšinskim inšt. in L. Čermeljem je pripravil razstavo slov. primor. knjige in časopisja v Lj. (1938) in sodeloval pri podobni razstavi v Sofiji (1939). – Je član Društva knjiž. prevajalcev Sje, Društva znanstv. in strok. prevajalcev Sje (dal pobudo za ust.), Društva propagandistov Sje (dolgoletni preds.). 1960–72 je bil glavni urednik glasila Litostroj.

Glavna področja V-ovega publicističnega dela so: zun. politika, manjšinska in druga mednar. vprašanja, vprašanja narodne obrambe in gospod. problemi. članke je obj. mdr. v: E (Trst), GN (Lj.), NG (Trst), J, MV, Istri (Zgb), MiD, po vojni v Delu, NRazgl, Gospodarstvu (Trst), GospV, Privrednem pregledu (Bgd).

Prevaja v sloven. iz ital., nem., angl. in rus. ter v ital., franc., nem. in angl. Leposlovje: A. Fraccaroli, Nestanovitno srce (1943), M. Serao, Črna republika (1944), C. Forester, Lord Hornblower (1953), M. Burk, In jutri ves svet (1982), G. Eisenkolb, Senator (1985), M. Horbach, Ukradene sanje (1986) idr. Strokovne knjige, mdr.: V. Murko, Joseph Ressel (1957, v angl.), W. Crouse, Pogled v svet znanosti in tehnike (1963), C. L. Wooley, Začetki civilizacije (1969, z drugimi), L. Mumford, Mesto v zgodovini (1969), L. Pareti, Stari svet (1972, Zgod. človeštva, 3. zv.; z J. Stabejem), D. Roberts, Ljudstva Daljnega vzhoda (1980, Ljudstva sveta, 4. knj.; z drugimi). Polit. in memoarska dela, npr:. Ch. de Gaulle, Vojni spomini, II (1968), Han Suyin, Mao Ce-tung (1973), A. Labriola, Izbrana dela (1977), H. Suyin, Veter v stolpu (1979), S. Pertini, Ječe in pobegi (1981). Umetnost, npr.: A. Ballarin, Tizian (1969), I. Tomassoni, Pollock (1969), S. Orienti, Degas (1969). Za interno rabo podjetij, ustanov ter lj. in mrb Univ. je prevedel štev. strokovna besedila. – Psevd.: Bran, Branimir(ov) Dobravski (v E), -č-, -n., V. B., Verko, V. Žerjav. – Prim.: osebni podatki; Moder, SLNP; SBibl; L. Čermelj, Med prvim in drugim trž. procesom, 1972, 62, 64–6; PDk 1977, št. 68 (s sliko). – Slika: arhiv SBL. Vtc.

Vatovec, Fran: Vrčon, Branko (1907–1990). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi819808/#slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Primorski slovenski biografski leksikon

VRČON Branko, pravnik, publicist, časnikar, prevajalec, r. 19. mar. 1907 v Dobravljah na Primorskem, u. 22. sept. 1990 v Lj. Oče Anton, trgovec in gostilničar, zadružni delavec in gospodarstvenik, mati Frančiška Hrobat – oba iz Dobravelj, brat Franjo, časnikar in zadružnik (gl. čl.). Osn. š. v rojstnem kraju 1914–18, real. gimn. v Lj. 1919–26. Na prigovarjanje dr. J. Wilfana se je vpisal na Prav. fak. v Padovi in bil promoviran 1932 z disertacijo Varstvo etničnih manjšin po pozitivnem mednarodnem pravu. Vmes je obiskoval še Fak. za polit. in soc. vede. Kot odvetn. pripravnik se je 1931 zaposlil pri dr. Sl. Fornazariču v Ajdovščini, ta pa je po dveh letih odšel v Mrb. in prepustil pisarno V. Ker V. niso hoteli vpisati v prokuratorsko zbornico, sam ni mogel voditi pisarne, zato se je povezal z odv. dr. Venceslavom de Reyo iz Gor. Zaradi faš. preganjanja (3 mes. je bil tudi v preiskovalnem zaporu v Gor. 1932–33), je nov. 1933 odšel v Mrb. in se spet zaposlil pri dr. Fornazariču. Tu je ostal dobro leto, ko se je zaradi družinskih razlogov (sept. 1934 se je poročil s hčerko znanih učiteljev Ciril-Metodove šole v Trstu Mire in Vinka Engelman) preselil v Lj. in 1935 dobil službo pri tedaj ustanovljenem dnevniku Glas naroda. Prevzel je zunanjepolit. ured., ker je že prej pisal v Edinost, o mednar. in manjšinskem pravu pa v Jutro in Istro (Zgb). Poleti 1936 se je udeležil dvomesečnega strok. tečaja na Akad. za mednar. pravo v Haagu, po vrnitvi pa je dobil mesto ur. zunanjepolit. dela Jutra in ostal pri njem do konca druge svet. vojne, le med okupacijo so ga It. obsodili zaradi dezerterstva v Trstu na dve leti pogojno in ga poslali v disciplinski bataljon v Livorno, od koder pa se je kmalu vrnil. Kasneje so ga Nem. poslali na prisilno delo v Ribnico. Po vojni so ga spet zaprli z večjo skupino ljudi različnega polit. prepričanja in ga postavili pred sodišče s splošno obtožbo kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo; obsojen je bil na smrt z ustrelitvijo. Mar. 1946 je bil pomiloščen na 20 let strogega zapora, po 8 letih mu je bila kazen znižana na 12 let, hkrati je bil apr. 1953 pogojno izpuščen, naslednje leto pa so mu bile vrnjene vse državljanske pravice. – V jeseni 1953 je bil sprejet v Litostroj v Lj., da je zaradi znanja jezikov organiziral prevajalski oddelek. Začel je sestavljati obsežen kartotečni slovar v šestih jezikih za vse izdelke Litostroja, pri čemer je sodeloval s terminološko sekcijo Fak. za strojništvo lj. U. Kasneje je vodil oddelek za ekonom. propagando, stike z javnostjo in tržno komuniciranje, nazadnje oddelek za informacije in stike z javnostjo. V tej vlogi je 1959 uredil izhajanje tovarniškega časopisa Litostroj in mu bil glav. ur. do upokojitve 1968 in še nadaljnja štiri leta. Za to delo je dobil več priznanj. Sodeloval je pri ustanovitvi Društva ekonom. propagandistov Sje in bil njegov podpreds. ter Zveze Društev ekon. propagandistov Jsle, v kateri je bil prav tako funkcionar. Od njegove ustanovitve je bil član Društva književnih prevajalcev Sje (več let odbornik), sodeloval je pri ustanovitvi Društva znanstv. in strok. prevajalcev Sje in Zveze Društev strok. prevajalcev Jsle. – Organizacijsko in javno je začel delati kot dijak v Lj., ko je 1922 sodeloval pri ustanovitvi Društva slovan. srednješol. iz It. Zora, ki mu je bil najprej podpreds., nato od 1924–26 preds. Sodeloval je pri ustanovitvi Zveze slovan. srednješol. v It. s sedežem v Trstu in se aktivno udeleževal njenih kongresov v Trstu in Gor. Dal je pobudo za prim. srednješol. glasilo Naš glas in uredil 1. št. Kot preds. Zore je vzdrževal stike s prim. srednješol. v Mrbu, Celju in Kranju, z istr. srednješol. v Karlovcu in Zgbu, s Prim. akad. klubom v Lj. in Jslo Matico, ki je zalagala Prim. s slov. knjigami. V Padovi je bil zadnji preds. slov. akad. kluba Nanos (1927 razpuščen). Sodeloval je tudi z akad. društvoma Balkan v Trstu in Adrijo v Gor. ter z Dijaško matico v Trstu. Po razpustu slov. društev je V. 1928 organiziral ilegalno Lavričevo dijaško srenjo na Vipavskem in kot njen preds. priredil vrsto uspelih dijaških sestankov (na Laznah pri Lokvah, na Čavnu, Nanosu in drugod). V Mrbu je delal v prim. emigrant. društvih Nanos in Jadran, v Lj. Tabor in Soča, sodeloval pri narodnoobrambnih akcijah v Sji s predavanji, zunanjepolit. preglede pa je podajal v Društvu naprednih akad. starešin v Lj. Delal je še v Zvezi kmečkih fantov in deklet in v Omladini JNS. Z Manjšinskim inštit. in L. Čermeljem je pripravil razstavo slov. prim. časopisja in knjig v Lj. 1938 in v Sofiji 1939. – V času od 1936-41 je napisal V. na tisoče strani zunanjepolit. komentarjev. pregledov in sestavkov v Glasu naroda, J, reviji Misel in delo, Grudi, Jadranski straži, Istri in drugih publikacijah (almanahi in koledarji). Pisal je anonimno (GN in J) ali s psevdonimi Verko, Branimir Dobravski, Vipavec, -br-, -č, -n, Dr. B. V. Pisal je tudi o manjšinskih in mednar. vprašanjih, o narodni obrambi in gosp. Pripravljal je zbornik znanstv. razprav o Prim., a je bilo gradivo med okupacijo uničeno. Sodeloval je pri organizaciji društev za Društvo narodov in se 1938 udeležil s predavanjem kongresa teh društev v Bratislavi. Kot časnikar je spremljal večino zasedanj Balkanske zveze in Male antante. Po vojni je pisal v Delo, NRazgl, GospV, Gosp (Trst) in Privredni pregled (Bgd). – Ob vsem tem delu pa je veliko prevajal iz it., nem., angl. in rus., obratno pa iz slov. v it., franc, nem. in angl. (Moder navaja v SLNP 346–47 34 knjižnih del). Važnejša so iz leposlovja: A. Fraccaroli, Nestanovitno srce (1943); M. Serao, Črna republika (1944); C. Forester, Lord Hornblower (1953); M. Burk, In jutri ves svet (1982); G. Eisenkolb, Senator (1985); M. Horbach, Ukradene sanje (1986). Strok. knjige: V. Murko, Joseph Ressel (1957, v angl.); W. Crouse, Pogled v svet znanosti in tehnike (1963); C. L. Wooley, Začetki civilizacije (1969, z drugimi); L. Mumford, Mesto v zgodovini (1969); L. Pareti, Stari svet (1972, Zgod. človeštva, 3. zv., z J. Stabejem); D. Roberts, Ljudstva Daljnega vzhoda (1980, Ljudstva sveta, 4. knj., z drugimi). Polit. in spomin, dela: Ch. de Gaulle, Vojni spomini, II. (1968); Han Suyin, Mao Cetung (1973); A. Labriola, Izbrana dela (1977); H. Suyin, Veter v stolpu (1979); S. Pertini, Ječe in pobegi (1981). Umetnost: A. Ballarin, Tizian (1969); I. Tomassoni, Pollock (1969); S. Orienti, Degas (1969). Za rabo podjetij, ustanov, lj. in mrb. U je prevedel številna strok. dela.

Prim.: Osebni podatki; SBL IV, 616–17; Moder, SLNP 346–47; Dr. R. Bordon, PDk 26. mar. 1977 s sl. (ob 70-letnici); Gosp 27. maja 1977; Rado Bordon, Dr. B. Vrčon, Delo 26. sept. 1990 s sl. (govor ob grobu).

B. S.

Sancin, Boris: Vrčon, Branko (1907–1990). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi819808/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine