Vrabec, Ubald (1905–1992)

Vrabec Ubald, skladatelj in zborovodja, r. 11. dec. 1905 v Trstu čevljarju Karlu in Uršuli r. Brešan, živi v Bazovici pri Trstu. V r. mestu je obiskoval 1912–22 slov. osn. šolo, nem. pripravljalnico in it. nižjo sred. šolo, se 1918–24 glasb. izobraževal na šoli GM (violino ga je učil mdr. A. Ivančič, klavir V. Šonc, harmonijo V. Mirk) in 1924–7 na konservatoriju G. Verdi (violino Bedini, glasb. teorijo V. Levi); 1924–7 je vodil pev. društvo Kolo. Študij violine je nadaljeval 1927–9 (diploma) v Bologni (Accademia filarmonica). 1929 se je odselil v Buenos Aires, tu 1929–30 vodil zbor kult. društva Ljudski oder, 1930–1 pa v Cordobi (Argentina) zbor Slov. prosvetnega društva. 1931 se je preselil v Mrb in do 1941 učil violino na šoli GM, hkrati se je izpopolnjeval v violinski igri pri F. Brandl in pevski tehniki pri Z. Ropas (1935–7). Dirigiral je zboru Grafika (1931–4) in zboru prim. emigrantov Jadran (pozneje Jadran-Nanos, 1934–41). Po kapitulaciji Jsle 1941 se je krajši čas zadržal v Lj., maja odšel v Trst, kjer se je med vojno preživljal kot lepopisec (Casa musicale Giuliana); od 1942 je bil povezan z OF (ileg. ime Miha) in 1944–5 vodil mladin. pev. zbor v Gropadi. Od 1945 je bil zaposlen pri GM v Trstu, 1945–8 vodil mešani zbor v Barkovljah (nekaj časa tudi v Rojanu in Nabrežini), od 1949 učil violino na šoli GM, 1961 upokojen. Poslej se je posvetil predvsem tržaškemu zboru J. Gallus (ustan. ga je že 1945 pod imenom Komorni zbor) in vodil do 1975. Večkrat je bil preds. Slov. pev. zveze (mdr. spodbudil združitev pev. zveze iz Gor. in Trsta), član žirij pevskih tekmovanj v Sji in zamejstvu, Bodel. pri organiz. in mentorskem delu ipd., tako da je bil središčna osebnost slov. glasbenega življenja v Trstu. – Priznanja mdr.: 3. nagrada natečaja Premio Trieste, 1967 (za Kratko simfonijo), Gallusova plaketa (za delo z zbori).

V komponiranju sledi tradicionalni glasbeni govorici. Po številu in priljubljenosti prevladujejo zbori. Prve 3 je obj. v zbirki 22 pesmi (1940; za moški na besedilo I. Potrča, Sinoči me dekle je vprašalo; za mešani A. Bošteleta, Trbovlje in C. Golarja, Kresno jutro). Po 1945 je izvirne skladbe in priredbe (predvsem ljudskih za mešani, moški, ženski, mladin. zbor in za manj običajno zasedbo žen. duet s klavirjem) večinoma obj. v NZb (prim. M. Dušinc in M. Gobec, Katalog NZb, NZb 1979), Notnih mapah (od 1974), samost. pa v Izbranih zborih (1973) in Moških zborih (Trst 1975, samozal.). Vokalno-instrumentalne skladbe: Kastavska balada, 1954; Punt (obe za mešani zbor in orkester); Dve sestri (za žen. zbor in orkester); Črv (za bas, klarinet, fagot in klavir); maše v slov. jeziku: 1. je zložil 1948; 2.–4. od 1963 do 1965; 5. je izšla v Trstu (1974). – Orkestralne: simfonija Tri dobe, 1939; Kratka simfonija, 1967; Koncert za orkester, 1972; Ritmične impresije, 1977; 4 simfon. slike: Divertimento, Le vkup, uboga gmajna, Škocjanske jame, Vesela simfonija. Komorno-solistične: Mala suita za flavto in čembalo, 1968; Suita za godalni orkester, 1969; Ostinato za orgle, 1970 (vse rkp, večinoma so bile izvedene ali posnete za potrebe RTV Lj.).

Članke in glasbene kritike piše za Radio Trst A, občasno tudi za NZb, PDk, Zaliv, Novi list (Trst), Delo. V Jadran. kol 1966 je obj. spominski zapis GM v desetletju 1918–28. – Prim.: osebni podatki; SBibl; J. Grilc, NZb 1959, 25 (s sliko); J. Koren, ib. 1966, 4; PDk 1975, št. 288; 1980, št. 287; Z. Harej, KGMD 1977, 78–84 (vse s slikami); Leksikon jsl muzike, Zgb 1984; 75 let GM, Trst 1985, 41–3, 57 (s sliko); D. Kalc, PDk 1985, št. 278; M. Grašič, ib., št. 279; B. Pogačnik, Delo 1985, št. 286; Dnevnik 1986, št. 15 (intervju, vse s sliko). Bedina