Slovenski biografski leksikon

Vodušek Matej, astronom, meteorolog in klasični filolog, r. 10. febr. 1839 na Ptujski Gori zidarju Matiju in Mariji r. Predan, u. 20. avg. 1931 v Ljubljani. Osn. šolo je 1847–51 obiskoval v Mrbu, gimn. 1851–9 v Gradcu (po zaslugi dom. župnika brezplačen gojenec semenišča Augustineum). Po maturi je štud. klas. filol. in slavistiko na univ. v Gradcu in na Dunaju, 1865 je opravil drž. izpita. Kot suplent in prof. je služboval na gimn.: 1865–9 Mrb, 1869–72 Kranj, 1872–7 Gor. in 1877–900 Lj., ko je bil upok. - V času bivanja v Kranju je deloval v čitalnici (vodil pevski zbor), v Gor. pri pol. društvu Soča kot zmerni mladoslovenec (v družbi s K. Lavričem, F. Erjavcem, F. Levcem in F. Šukljetom), bil preds. pripravljalnega odbora za Prešernovo besedo ob 25-letnici pesnikove smrti, kar je zbudilo dosti hrupa in polemike; prireditev, ki je zelo uspela, je dobila strankarski značaj.

Po odhodu iz Gor. v polit. ni več posegal, marveč se je posvetil svoji že izza dijaških let priljubljeni astronomiji in matematiki, ki ju je želel študirati, a ni imel za to gmotnih pogojev. Kot amater na tem področju je obj. knjige: Bestimmung d. Zeit, d. Meridians u. d. geogr. Breite eines Ortes, Bestimmung absoluter Höhen u. d. Declination d. Gestirne (Lj. 1878, samozal., razširjen ponat. slov. razprave O določevanji časa, poldnevnika (meridiana) in zemljep. širjave po solnčnih opazovanjih, v izv. gimn. v Gor. 1876 in 1877); Neue exacte Methode f. d. Bahnbestimmung d. Planeten u. Kometen nebst einer neuen Stöhrungstheorie (Lj. 1883; gl. izvod v knjižnici Astronom.-geofizik. observatorija Lj. s pripombami J. Plemlja); Grundzüge d. theoretischen Astronomie … (Lj. 1890); štev. razprave, pretežno v izv. lj. gimn.: Neue Methode f. d. Berechnung der Sonnen - u. Mondesparallaxe aus Planetenvorübergängen u. Sonnenfinsternissen (1879, tudi p. o. samozal.); Beiträge zur prakt. Astronomie (1880); Die geodätische Linie (1892/3; ocena S 1893, št. 155); Die astronom. Strahlenberechnung (1894/5); Neue Theorie d. Mondbewegung (1898/9); Ebbe u. Flut (1899/900); v Deutsche Mechaniker Zg pa Reduktion d. an d. gewöhnlichen Barometer gem. Ablesungen (1900, 214, 223). V LZ 1882–901 je obj. vrsto poljudnih astron. informacij, mdr. mesečni Zvezdoznanstven pregled oz. Astronomski koledar (1901), v PV članek Nekaj o določevanju časa (1902), v SN Ali ima luna kakšen vpliv na vreme? (1905, št. 219) in O vulkanizmu (1909, št. 48, 50). V letih 1895–1919 je bil meteorološki opazovalec v Lj., opazovalnico iz Prečne ul. preselil v Vegovo na realko, poročila pošiljal na Dunaj ter v dnevnika SN in LZg, nekaj časa tudi v S. V-ovo astronom. in meteorol. delo še ni strokovno ovrednoteno.

Za Latinsko-slovenski slovnik za 3. in 4. gimn. razrede (1882, po lat.-nem. J. A. Rožka) je obdelal črke F-L (gl. SN 1882, št. 223). V rkp je ostala prva grška slovnica v sloven. (NUK, Ms 676, 517 str.), ki ima na zadnji str. datum V Gor. 15 apr. 1873. Gre za šolski priročnik z močnim poudarkom na glasoslovju (skoraj 100 str.), več kot polovica rkp obravnava glagol s štev. paradigmami, medtem ko se sintakse sploh ne dotakne. V težnji po slovenjenju ustaljene terminologije je skoval vrsto izvirnih slov. izrazov, ki pa se niso uveljavili (npr. spiritus lenis - voljni navduh, mutae - mutci, liquidae - topljenci, labiali - ustnéniki, polvokali - donavci, elizija - izbijanje, disimilacija - razpodabljanje, indikativ - določnik, enkliktike - naslanjalke, pronomen reflexivum - povračilno zaime, augment - prirastek, plusquamperfekt - prejminoli čas; razlikuje sklonila in osebila, »pogolteni n«, »popihani v« itd.). Ponudil jo je kranj. šol. svetu, ki pa je očitno ni odobril (Vestnik 1873, 80). - S člankom v LMS (1879) je opozoril na J. S. V. Popoviča. - Psevd.: M.V., k.

Sinova Božidar (1872–1960) in Konrad sta bila pravnika. Prvi je bil več desetletij odvetnik v Lj.; v zakonu z Minko r. Prelesnik je imel 14 otrok, od teh so se zlasti sinovi uveljavili v slov. kulturi in znanosti. Konrad (1876–932) je bil po končanem pravu 1903–5 koncipient pri Iv. Tavčarju, 1907 se preselil v Trst, kjer je imel odvetn. pisarno, 1921 pa jo je zaradi fašist. pritiska opustil. Vrnil se je 1922 v Lj. in delal kot odvetnik v pisarni brata Božidarja. V Trstu se je posvečal javnemu gospodar. delu, predvsem podpiral razvoj Jadranske banke (ustan. 1905), ki je bila pomembna postojanka primor. Slovencev. V Lj. je bil 1922–4 družabnik Nar. tiskarne, obj. je nekaj gospodarskopolit. člankov v njenem dnevniku SN (mdr. 1924, št. 1, 89–92, 108, 176).

Prim.: Pajkovo gradivo; Bibl LZ; EJ; Gabršček I, 176, 183, 186–7; Šuklje I, 71; Žontar, Kranj 328; izv. klas. gimn. Mrb 1868, 73; D. Karlin, LMS 1887, 77; S 1929, št. 35 (s sliko); 1931, št. 187 (s sliko); KMD 1933, 75 (s sliko); Pisma F. Levca I, 1967, 56, 138–9, 258; B. Marušič, Jadran. kol 1974, 163; J. Pučnik, Zbornik za zgod. naravosl. in tehnike 1979, 60. - Za Božidarja: S 1942, št. 246a (s sliko); Pravnik 1968, 535. - Za Konrada Register okraj. nar. sodišča I/B, fol. 72 (MALI); J 1932, št. 254; S 1932, št. 250; SN 1932, št. 247; KMD 1934, 73–4 (s sliko). Črm. + Gtr.

Čermelj, L., Gantar, K.: Vodušek, Matej (1839–1931). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi802230/#slovenski-biografski-leksikon (20. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine