Slovenski biografski leksikon

Vodušek Matej, astronom, meteorolog in klasični filolog, r. 10. febr. 1839 na Ptujski Gori zidarju Matiju in Mariji r. Predan, u. 20. avg. 1931 v Ljubljani. Osn. šolo je 1847–51 obiskoval v Mrbu, gimn. 1851–9 v Gradcu (po zaslugi dom. župnika brezplačen gojenec semenišča Augustineum). Po maturi je štud. klas. filol. in slavistiko na univ. v Gradcu in na Dunaju, 1865 je opravil drž. izpita. Kot suplent in prof. je služboval na gimn.: 1865–9 Mrb, 1869–72 Kranj, 1872–7 Gor. in 1877–900 Lj., ko je bil upok. - V času bivanja v Kranju je deloval v čitalnici (vodil pevski zbor), v Gor. pri pol. društvu Soča kot zmerni mladoslovenec (v družbi s K. Lavričem, F. Erjavcem, F. Levcem in F. Šukljetom), bil preds. pripravljalnega odbora za Prešernovo besedo ob 25-letnici pesnikove smrti, kar je zbudilo dosti hrupa in polemike; prireditev, ki je zelo uspela, je dobila strankarski značaj.

Po odhodu iz Gor. v polit. ni več posegal, marveč se je posvetil svoji že izza dijaških let priljubljeni astronomiji in matematiki, ki ju je želel študirati, a ni imel za to gmotnih pogojev. Kot amater na tem področju je obj. knjige: Bestimmung d. Zeit, d. Meridians u. d. geogr. Breite eines Ortes, Bestimmung absoluter Höhen u. d. Declination d. Gestirne (Lj. 1878, samozal., razširjen ponat. slov. razprave O določevanji časa, poldnevnika (meridiana) in zemljep. širjave po solnčnih opazovanjih, v izv. gimn. v Gor. 1876 in 1877); Neue exacte Methode f. d. Bahnbestimmung d. Planeten u. Kometen nebst einer neuen Stöhrungstheorie (Lj. 1883; gl. izvod v knjižnici Astronom.-geofizik. observatorija Lj. s pripombami J. Plemlja); Grundzüge d. theoretischen Astronomie … (Lj. 1890); štev. razprave, pretežno v izv. lj. gimn.: Neue Methode f. d. Berechnung der Sonnen - u. Mondesparallaxe aus Planetenvorübergängen u. Sonnenfinsternissen (1879, tudi p. o. samozal.); Beiträge zur prakt. Astronomie (1880); Die geodätische Linie (1892/3; ocena S 1893, št. 155); Die astronom. Strahlenberechnung (1894/5); Neue Theorie d. Mondbewegung (1898/9); Ebbe u. Flut (1899/900); v Deutsche Mechaniker Zg pa Reduktion d. an d. gewöhnlichen Barometer gem. Ablesungen (1900, 214, 223). V LZ 1882–901 je obj. vrsto poljudnih astron. informacij, mdr. mesečni Zvezdoznanstven pregled oz. Astronomski koledar (1901), v PV članek Nekaj o določevanju časa (1902), v SN Ali ima luna kakšen vpliv na vreme? (1905, št. 219) in O vulkanizmu (1909, št. 48, 50). V letih 1895–1919 je bil meteorološki opazovalec v Lj., opazovalnico iz Prečne ul. preselil v Vegovo na realko, poročila pošiljal na Dunaj ter v dnevnika SN in LZg, nekaj časa tudi v S. V-ovo astronom. in meteorol. delo še ni strokovno ovrednoteno.

Za Latinsko-slovenski slovnik za 3. in 4. gimn. razrede (1882, po lat.-nem. J. A. Rožka) je obdelal črke F-L (gl. SN 1882, št. 223). V rkp je ostala prva grška slovnica v sloven. (NUK, Ms 676, 517 str.), ki ima na zadnji str. datum V Gor. 15 apr. 1873. Gre za šolski priročnik z močnim poudarkom na glasoslovju (skoraj 100 str.), več kot polovica rkp obravnava glagol s štev. paradigmami, medtem ko se sintakse sploh ne dotakne. V težnji po slovenjenju ustaljene terminologije je skoval vrsto izvirnih slov. izrazov, ki pa se niso uveljavili (npr. spiritus lenis - voljni navduh, mutae - mutci, liquidae - topljenci, labiali - ustnéniki, polvokali - donavci, elizija - izbijanje, disimilacija - razpodabljanje, indikativ - določnik, enkliktike - naslanjalke, pronomen reflexivum - povračilno zaime, augment - prirastek, plusquamperfekt - prejminoli čas; razlikuje sklonila in osebila, »pogolteni n«, »popihani v« itd.). Ponudil jo je kranj. šol. svetu, ki pa je očitno ni odobril (Vestnik 1873, 80). - S člankom v LMS (1879) je opozoril na J. S. V. Popoviča. - Psevd.: M.V., k.

Sinova Božidar (1872–1960) in Konrad sta bila pravnika. Prvi je bil več desetletij odvetnik v Lj.; v zakonu z Minko r. Prelesnik je imel 14 otrok, od teh so se zlasti sinovi uveljavili v slov. kulturi in znanosti. Konrad (1876–932) je bil po končanem pravu 1903–5 koncipient pri Iv. Tavčarju, 1907 se preselil v Trst, kjer je imel odvetn. pisarno, 1921 pa jo je zaradi fašist. pritiska opustil. Vrnil se je 1922 v Lj. in delal kot odvetnik v pisarni brata Božidarja. V Trstu se je posvečal javnemu gospodar. delu, predvsem podpiral razvoj Jadranske banke (ustan. 1905), ki je bila pomembna postojanka primor. Slovencev. V Lj. je bil 1922–4 družabnik Nar. tiskarne, obj. je nekaj gospodarskopolit. člankov v njenem dnevniku SN (mdr. 1924, št. 1, 89–92, 108, 176).

Prim.: Pajkovo gradivo; Bibl LZ; EJ; Gabršček I, 176, 183, 186–7; Šuklje I, 71; Žontar, Kranj 328; izv. klas. gimn. Mrb 1868, 73; D. Karlin, LMS 1887, 77; S 1929, št. 35 (s sliko); 1931, št. 187 (s sliko); KMD 1933, 75 (s sliko); Pisma F. Levca I, 1967, 56, 138–9, 258; B. Marušič, Jadran. kol 1974, 163; J. Pučnik, Zbornik za zgod. naravosl. in tehnike 1979, 60. - Za Božidarja: S 1942, št. 246a (s sliko); Pravnik 1968, 535. - Za Konrada Register okraj. nar. sodišča I/B, fol. 72 (MALI); J 1932, št. 254; S 1932, št. 250; SN 1932, št. 247; KMD 1934, 73–4 (s sliko). Črm. + Gtr.

Čermelj, L., Gantar, K.: Vodušek, Matej (1839–1931). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi802230/#slovenski-biografski-leksikon (21. junij 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Primorski slovenski biografski leksikon

VODUŠEK Matej, klasični filolog, astronom, meteorolog, r. 10. febr. 1839 na Ptujski Gori, u. 20. avg. 1931 v Lj. Oče Matija, zidar, mati Marija Predan. Osn. š. v Mrbu (1847–51), gimn. v Gradcu (1851–59). Študiral je klas. filologijo in slavistiko na U. v Gradcu in na Dunaju, 1865 je opravil drž. izpita. Nato je bil suplent in prof. na gimn. v Mrbu (1865–69), v Kranju (1869–72), v Gor. (1872–77) in v Lj. (1877–1900). – Čeprav je bila njegova temeljna izobrazba filološka, se je ljubiteljsko posvečal astronomiji in matematiki. V izvestjih gor. gimn. je 1876 in 1877 izdal razpravo O določevanji časa, poldnevnika (meridiana) in zemljep. širjave po solnčnih opazovanjih. Razpravo je nato razširil in jo v nem. jeziku objavil kot knjigo v Lj. 1878. V šol. izvestjih lj. gimn. je objavil več astronomskih razprav, o astronomiji je pisal v LZ in v druge revije in časnike. V letih 1895–1919 je bil meteorološki opazovalec v Lj., opazovalnico iz Prečne ul. je preselil v Vegovo na realko, poročila pa pošiljal na Dunaj ter v dnevnika SN in LZg, nekaj časa tudi v S. V rkp. je zapustil prvo grško slovnico v slov. (datirana V Gor. 15. apr. 1873). – V. je tudi javno deloval, tako je med službovanjem v Kranju vodil čitalniški pev. zbor. Tudi med službovanjem v Gor. je bil aktiven član čitalnice in delal pri polit. društvu Soča kot zmeren Mladoslovenec (v družbi s K. Lavričem, Fr. Erjavcem, Fr. Levcem in Fr. Šukljetom). Bil je preds. pripravljalnega odbora za Prešernovo besedo v Gor. ob 25–letnici pesnikove smrti (28. dec. 1872). Prireditev je zelo uspela, toda zbudila je dosti hrupa in polemike, ker je dobila strankarski značaj. Pripravili so jo Mladoslovenci, h katerim se je prišteval tudi V. (»Mož je bolj zmeren Mladoslovenec, ki bi še zmerom rad kak kompromis naredil,« se srečanja z V. spominja S. Rutar.). Prešernova beseda je še bolj poglobila spore v vrstah gor. Slov., vrh pa so dosegli ob državnozborskih volitvah 1873. Bil je tudi odbornik pev. društva Slavec v Gor. – V-ova sinova Božidar (1872–1960) in Konrad (1876–1932) sta bila pravnika. Konrad se je 1907 preselil v Trst, kjer je imel odv. pisarno do 1921, ko se je zaradi faš. pritiska preselil v Lj. V Trstu se je posvečal javnemu gospodar. delu.

Prim.: SBL IV, 543–44 in tam navedena liter.; JKol 1980, 247–53; Rutar, Dnevnik 110.

B. Mar.

Marušič, Branko: Vodušek, Matej (1839–1931). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi802230/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine