Slovenski biografski leksikon

Vilfan Marija r. Bukovec, družbenopolitična delavka, r. v Ljubljani 26. apr. 1912 uradniku Avgustu in Darinki r. Zalaznik, živi tu. V Lj. je 1922–30 obiskovala poljan. gimn., 1930–5 študirala francošč. in anglešč. na fil. fak. (dipl. 1935). Z možem Jožo Vilfanom (poročena 1933; gl. čl.) je sodel. v naprednem delavskem gibanju, 1934 postala članica KP. Preživljala se je 1935–40 z zasebnim poučevanjem jezikov, delala v uredništvu LdP (1934 do 1936) in Stare pravde (1936). Po okupaciji 1941 je bila vključena v radijsko službo OF v Lj., 1942–3 urejala Radio vestnik Osvobodilna fronta (skupaj z B. Ziherlom in M. Tepino). Sept. 1943 je odšla v partizane in bila do maja 1944 novinarka in propagandistka, mdr. v prop. oddelku Levstikove brigade, v prop. oddelku VII. korpusa NOV in pri GŠ NOV (oficir za zveze). Od maja 1944 je bila glavna urednica SPor. Napisala je brošuro Svobodna Slovenija voli (1944) ter pripravila knjižici Ing. Sernec, dr. Marušič, dr. Vavpetič in Franc Leskošek: o vprašanjih lastnine, reda in zakonitosti (1944; s skrajšanim naslovom 1945) in Slovenski duhovniki in politiki o Osvobodilni fronti in veri (1944; ponatis tik po vojni 1945); vse 3 brošure bile razmnožene v več part. tehnikah. Po osvoboditvi 1945 je bila načelnica Urada za tisk za Primorsko in Trst ter v Bgdu vodja oddelka za tisk pri min. za zunanje zadeve FLRJ, od 1947 v ZDA z možem, ko je bil šef stalne misije pri OZN, od 1950 pomočnica direktorja pri sekretariatu za zunanje zadeve FLRJ, 1952–3 z možem (veleposlanik) v Indiji, od 1953 sekretarka komisije za mednar. odnose pri GO SZDL Jsle, od 1958 preds. komisije za ideol. vprašanja pri GO SZDL Sje, od 1963 direktorica CZaI, od 1968 preds. jsl komisije za sodelovanje z UNESCO, po upokojitvi 1972 je preds. društva OZN v Lj. — Opravljala je mnoge funkcije, mdr. bila izvoljena v CK ZKS (od 1959), IO GO SZDL Sje (od 1961), 1958–63 zvezna poslanka, je članica sveta republike SRS (od 1975) in rep. konference SZDL Sje (od 1979). Udeležila se je štev. pomembnih zasedanj, mdr. IV. kongresa ZKS (referat v: Četrti kongres ZKS, 1959), V. plenuma CK ZKS (razprava v: Komunist 1963, št. 13), 6. sklica Plenuma kulturnih delavcev OF (referat: Prispevki B. Kidriča slov. kulturi, 1979). — Prejela je več odlikovanj, mdr. rede: zasluge za narod III (1946 in 1951), bratstva in enotnosti II (1951), zaslug za narod z zlato zvezdo (1963) in dela z rdečo zastavo (1972).

Objavlja članke o jsl in mednarodni politiki, npr. Palestina v znamenju nasilja … (SPor 1947, št. 44), Malokrvno življenje (o progresivni stranki v ZDA; Vprašanja naših dni 1950), Parlamentarna demokracija zahodnega tipa in razvoj zaostalih držav (LdPBorba 1953, št. 233), Koeksistenca dveh sistemov ali koeksistenca držav? (SPor 1954, št. 279), Jugoslavija in medn. social. gibanja (LDk 1955, št. 102), O sodelovanju social. gibanj (Tov 1956, 1145), Jugoslavija in del. gibanje (SPor 1958, št. 75), Začetek konca hladne vojne (Sodobna pota 1959), O osnovnih načelih jsl zunanje politike (Nova pot 1960), Beograjska konferenca izvenblokovskih držav (Jadr. kol 1963), Jugoslavija in Združeni narodi (Slov. kol 1974), Vsak na svojo stran (s konference o varnosti in sodelovanju v Evropi; Delo 1974, št. 185), Konferenca o evrop. varnosti in sodelovanju v Helsinkih (AŽ 1976, št. 2), Človekove pravice (Teorija in praksa 1978). Večkrat je obravnavala kulturo, znanost in izobraževanje v domovini in v okviru OZN, npr. Neposredna demokracija in tisk (NRazgl 1960), Problemi raziskovalnega dela so problemi družbe (Avtomatika 1963), Izobraževanje in znanost v drugem desetletju OZN (Delo 1970, št. 329), Med deklaracijami in celotnim prizadevanjem (ob 25-letnici UNESCO; NRazgl 1972), Zakaj pravica do kulture? (Delo 1977, št. 11); Sodelovanje s specializiranimi agencijami Združenih narodov (Teorija in praksa 1978). O manjšinah je pisala npr. v Delo 1974, št. 262 in PDk 1975, št. 159, več člankov pa posvetila ljudem in razmeram v Indiji, npr. Britanski načrt za neodvisnost Indije (SPor 1947, št. 28), Maj v Delhiju (SPor 1952, št. 158), Potovanje v Kašmir (ib. št. 241), Narodni fizikalni laboratorij Indije (NRazgl 1952, št. 8), S poti po Indiji (NRazgl 1959, 1960), Mahatma Gandhi (ob 100-letnici rojstva; NRazgl 1969). — Prim.: osebni podatki; arhiv CK ZKS in IZDG (Lj.); arhiv dokumentacije SZDL (Lj.); izv: II. drž. realne gimn. Lj.; SBibl; Ljubljana v ilegali, III, 1967; Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; J. Krall, Partizanske tiskarne na Slovenskem, 1972; Delo 1972, št. 347 (s sliko); J. Munda, Bibl CZal, 1975; PDk 1978, št. 88. — Sliki: J. Vilfan, Delo, spomini, srečanja, 1978, 144, 160. *

Uredništvo: Vilfan, Marija (1912–1994). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi788612/#slovenski-biografski-leksikon (21. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine