Slovenski biografski leksikon

Vilfan (Wilfan) Joža, politik in diplomat, r. 6. jul. 1908 v Trstu politiku Josipu ml. (gl. čl.) in Mariji r. Savnik, živi v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval 1914–8 v Kranju, gimn. 1918/9 v Trstu (1. razr.) in 1919–26 v Kranju. V dij. letih je aktivno sodeloval v mladin. naprednem gibanju ter bil 1925 preds. dij. krožka Nicc. Tommaseo v Trstu. Študiral je pravo: 1926–8 na univ. v Rimu, 1928–9 na Dunaju, 1929–32 (zadnje 4 sem.) v Lj., tu 1932 diplomiral, 1933 bil promoviran. V Lj. se je vključil v Levič. študentsko gibanje, bil organizator in viden predstavnik štud. levice, mdr. 1931–2 preds. predstavništva organizacije univ. v Lj. Kot Turnerjev štipendist se je 1933–4 izpopolnjeval v Parizu, tu bil 1934 sprejet v KP. Od 1934 je bil sodni in odvetn. pripravnik, po odvetn. izpitu 1938 samostojni odvetnik v Kranju, kjer je ostal do marca 1941, ko so ga jsl oblasti aretirale in ga do izbruha vojne 6. apr. zadržale v preiskovalnem zaporu, ker je polit. deloval — zlasti pri organiziranju in utrjevanju kmečko-delav. gibanja, mdr. kot urednik LdP 1934–6 ter glavni in odgov. ur. listov Stara pravda 1936 in Slov. zemlja 1935 do 1936, 1940.

Maja 1941 so ga Nemci zaprli (preselitveni taborišči Begunje in Šentvid nad Lj.) in izselili v Srbijo, odkoder se je jan. 1942 ileg. vrnil v Lj. Tu je kot aktivist OF opravljal razne polit. propagandne naloge. Jan. 1943 ga je vodstvo OF poslalo na Primorsko, kjer je bil 1943 kooptiran za člana pokraj. vodstva OF za Primor., po it. kapitulaciji jeseni i. l. izvoljen za poslanca na Kočevskem zboru in za preds. narodnoosvob. sveta za Primor. Sjo, od sept. 1944 do maja 1945 je bil sekretar novoizvoljenega pokraj. narodnoosvob. sveta za Slov. primorje in Trst.

Po osvoboditvi je bil 1945–6 zvezni javni tožilec Jsle, 1946–53 opravljal razl. funkcije v ministrstvu za zunanje zadeve, mdr.: 1946 generalni sekretar jsl delegacije na mirovni konferenci v Parizu, 1947 vodja jsl delegacije namestnikov zun. ministrov na sestanku v Londonu ter član delegacije na sestanku zun. ministrov v Moskvi, 1947–50 šef stalne jsl misije pri OZN, 1952 pomočnik zun. ministra, 1952–3 veleposlanik v Indiji in Burmi (1950–4 tudi poslanec v skupščini FLRJ), 1953–8 gen. sekretar predsednika FLRJ. 1958–63 je bil podpreds. izvr. sveta SRS, 1963–7 GO SZDL Sje, 1967–9 preds. republ. zbora skupščine SRS, 1969–74 poslanec v zveznem zboru skupščine (obenem starešina slov. delegacije), 1974–8 delegat SRS v zveznem zboru skupščine SFRJ (istočasno vodja delegatov); od 1978 je član predsedstva rep. komiteja SZDL Sje in sveta federacije. 1979 se je habilitiral za prof. pravne fakultete v Lj. — V. je bil član AVNOJ (1943), SNOS (1944), predsedstva Nar. skupščine Jsle (1945), CK ZKS (1948) ter raznih rep. in zveznih forumov SZDL (od 1945). Opravljal je štev. funkcije in dolžnosti v mednar. organizacijah, npr. kot član Stalnega mednar. arbitražnega sodišča v Haagu, International law association v Londonu, Komiteja strokovnjakov v mednar. organizaciji dela v Ženevi ter kot poslanec v medparlamentarni uniji prav tam. — Prejel je več odlikovanj, mdr. rede bratstva in enotnosti I (1945), jsl zastave II (1951), narodne osvoboditve (1968) in dela z rdečo zastavo (1978).

Objavil je štev. članke in govore o manjšinskih problemih, npr.: Mi in evropska manjšinska politika (Slovenija 1933, št. 25), Vprašanje slov. primorske emigracije (LdP 1935, št. 6), Bazovica — prelomnica v primorski zgodovini (Partiz. dnevnik 1944, št. 238), Govor dr. Vilfana, podpredsednika POOF (ib., št. 248; v članku Skupščina Slov. primorja), Odgovor šefa jsl delegacije o Slov. Kor., obmejnem delu Štajerske (LdP 1947, št. 39), Politika zapadnih imperialista i Slovi Koruška (Trideset dana 1947, št. 13–5), Dr. Vilfan o teži manjšin v evropskem sodelovanju (PDk 1975, št. 43), Manjšinsko vprašanje danes (Primorska srečanja 1977, št. 3); o Slov. primorju kot integralnem delu Sje, npr.: Ancora sulla Tigor (Lo stato operaio, Pariz, 22. febr. 1934, 364–6), Slovenija samo Slovencem! (LdP 1935, št. 24), Izgradnja ljudske oblasti na Primorskem (LdP 1946, št. 14), Obramba naših nacionalnih pravic je obramba demokratičnih načel v mednarodnih odnosih (LdP — Borba 1953, št. 224), Priključitev Primorske kot dejanje samoodločbe (Partiz. dnevnik 1953, 5. sept.), Uresničevanje zgodovinskih teženj (Komunist 1967, št. 40); o zunanjepolitičnih problemih, npr.: Državljanska vojna v Španiji (Slov. zemlja 1936, št. 14), Jugoslavija pričakuje od mednarodne organizacije popolno zaščito svojih pravic (LdP 1948, št. 43; govor pred ekonomsko-socialnim svetom OZN), Tehnična pomoč OZN se ne sme uporabljati za razširjanje gospodarskih in političnih sfer (LdP 1949, št. 241; govor v komiteju za ekonomska in finančna vprašanja), Odgovor na obrekovanje sovjetskega in poljskega delegata v komiteju Generalne skupščine OZN za ekonomska in finančna vprašanja (LdP 1949, št. 243), Duboke promene (Borba 1957, št. 1; o aktivni koeksistenci), Interparlamentarna unija mora biti aktivna v odnosu do koeksistence (Delo 1964, št. 87), Svetovna integracija in samostojnost nacionalnih ekonomij (Teorija in praksa 1964), Belgrade, Delhi stand identical (Express, New Delhi, 1969, 5. nov.; o V-ovem posegu na sestanku Interparlamentarne unije); o jsl notranjepolitičnih vprašanjih, npr.: O kadrih v javni upravi in univerzitetnem študiju (LdP 1959, št. 41), Čedalje večja skrb komun za nadaljnji razvoj znanstvenega, kulturnega in prosvetnega področja (Delo 1960, št. 291), Znanost in proizvodnja (Vprašanja naših dni 1460, št. 1), Zvezna Ustava in občinski statuti (Delo 1962, št. 261), La Commune dans la nouvelle Constitution (Revue de la politique internationale 1963, št. 306), Il carattere dell nuova Costituzione jugoslava (Unita 1963, 21. febr.), Delegat zveznega zbora in njegova baza (Teorija in praksa 1975, 656–8), Vezi do občin (Delo 1976, št. 270); o pomembnih osebnostih, ki jih je poznal, npr.: Politik ali vzgojitelj? (Sodobnost 1938; ob izidu knjige H. Tume Iz mojega življenja), Srečanja z jubilantom (NRazgl 1965; ob 60-letnici F. Zwittra), Nekoliko sečanja (v knjigi Prežihov Voranc-L. Kuhar, Izabrana dela, Bgd 1966), France Bevk (Srečanja 1970, št. 25/6). V časopisu Naša stvarnost (Bgd) je objavil 2 izmed svojih najpomembnejših strok. spisov: Svetsko tržište kod Marxa (1957) in Teoretske postavke problema nerazvijenosti (1958). Ekon. fak. v Lj. mu je izdala obsežnejšo študijo Teze o Marxovem pojmovanju zunanje trgovine in svetovnega trga s posebnim ozirom na valutami kurz (1961, ciklostil). Ob 70-letnici je izšel izbor V-ove publicistike Delo, spomini, srečanja (1978, uvod B. Marušič in S. Jogan, bibl M. Brecelj; ocena: A. Vovko, Kron 1979, 147–8). — Psevd.: Jan, Joža, F. F., Kc., Petar Pavlović. — Prim.: osebni podatki; EJ; Partiz. dnevnik 1944, št. 261; F. Bevk, Pot v svobodo, 1965, 133–4, 144–5, 149, 153–4, 192, 271; PDk 1966, št. 21–2; 1968, št. 155 (s sliko); J. Munda, Bibl slov. marks. tiska, 1969; Komunist 1970, št. 15; Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; S. Kremenšek, Slov. štud. gibanje 1919–41, 1972; T. Ferenc, M. Kacin-Wohinz in T. Zorn, Slovenci v zamejstvu, 1974, 6, 66; Dnevnik 1976, št. 336; 1978, št. 182; Delo 1978, št. 155–6; Prim. novice 1978, št. 28–9, 30, 45; Večer 1978, št. 155. Vvc.

Vodopivec, Vlado: Vilfan, Joža (1908–1987). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi788321/#slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine