Slovenski biografski leksikon

Vilfan (Wilfan) Joža, politik in diplomat, r. 6. jul. 1908 v Trstu politiku Josipu ml. (gl. čl.) in Mariji r. Savnik, živi v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval 1914–8 v Kranju, gimn. 1918/9 v Trstu (1. razr.) in 1919–26 v Kranju. V dij. letih je aktivno sodeloval v mladin. naprednem gibanju ter bil 1925 preds. dij. krožka Nicc. Tommaseo v Trstu. Študiral je pravo: 1926–8 na univ. v Rimu, 1928–9 na Dunaju, 1929–32 (zadnje 4 sem.) v Lj., tu 1932 diplomiral, 1933 bil promoviran. V Lj. se je vključil v Levič. študentsko gibanje, bil organizator in viden predstavnik štud. levice, mdr. 1931–2 preds. predstavništva organizacije univ. v Lj. Kot Turnerjev štipendist se je 1933–4 izpopolnjeval v Parizu, tu bil 1934 sprejet v KP. Od 1934 je bil sodni in odvetn. pripravnik, po odvetn. izpitu 1938 samostojni odvetnik v Kranju, kjer je ostal do marca 1941, ko so ga jsl oblasti aretirale in ga do izbruha vojne 6. apr. zadržale v preiskovalnem zaporu, ker je polit. deloval — zlasti pri organiziranju in utrjevanju kmečko-delav. gibanja, mdr. kot urednik LdP 1934–6 ter glavni in odgov. ur. listov Stara pravda 1936 in Slov. zemlja 1935 do 1936, 1940.

Maja 1941 so ga Nemci zaprli (preselitveni taborišči Begunje in Šentvid nad Lj.) in izselili v Srbijo, odkoder se je jan. 1942 ileg. vrnil v Lj. Tu je kot aktivist OF opravljal razne polit. propagandne naloge. Jan. 1943 ga je vodstvo OF poslalo na Primorsko, kjer je bil 1943 kooptiran za člana pokraj. vodstva OF za Primor., po it. kapitulaciji jeseni i. l. izvoljen za poslanca na Kočevskem zboru in za preds. narodnoosvob. sveta za Primor. Sjo, od sept. 1944 do maja 1945 je bil sekretar novoizvoljenega pokraj. narodnoosvob. sveta za Slov. primorje in Trst.

Po osvoboditvi je bil 1945–6 zvezni javni tožilec Jsle, 1946–53 opravljal razl. funkcije v ministrstvu za zunanje zadeve, mdr.: 1946 generalni sekretar jsl delegacije na mirovni konferenci v Parizu, 1947 vodja jsl delegacije namestnikov zun. ministrov na sestanku v Londonu ter član delegacije na sestanku zun. ministrov v Moskvi, 1947–50 šef stalne jsl misije pri OZN, 1952 pomočnik zun. ministra, 1952–3 veleposlanik v Indiji in Burmi (1950–4 tudi poslanec v skupščini FLRJ), 1953–8 gen. sekretar predsednika FLRJ. 1958–63 je bil podpreds. izvr. sveta SRS, 1963–7 GO SZDL Sje, 1967–9 preds. republ. zbora skupščine SRS, 1969–74 poslanec v zveznem zboru skupščine (obenem starešina slov. delegacije), 1974–8 delegat SRS v zveznem zboru skupščine SFRJ (istočasno vodja delegatov); od 1978 je član predsedstva rep. komiteja SZDL Sje in sveta federacije. 1979 se je habilitiral za prof. pravne fakultete v Lj. — V. je bil član AVNOJ (1943), SNOS (1944), predsedstva Nar. skupščine Jsle (1945), CK ZKS (1948) ter raznih rep. in zveznih forumov SZDL (od 1945). Opravljal je štev. funkcije in dolžnosti v mednar. organizacijah, npr. kot član Stalnega mednar. arbitražnega sodišča v Haagu, International law association v Londonu, Komiteja strokovnjakov v mednar. organizaciji dela v Ženevi ter kot poslanec v medparlamentarni uniji prav tam. — Prejel je več odlikovanj, mdr. rede bratstva in enotnosti I (1945), jsl zastave II (1951), narodne osvoboditve (1968) in dela z rdečo zastavo (1978).

Objavil je štev. članke in govore o manjšinskih problemih, npr.: Mi in evropska manjšinska politika (Slovenija 1933, št. 25), Vprašanje slov. primorske emigracije (LdP 1935, št. 6), Bazovica — prelomnica v primorski zgodovini (Partiz. dnevnik 1944, št. 238), Govor dr. Vilfana, podpredsednika POOF (ib., št. 248; v članku Skupščina Slov. primorja), Odgovor šefa jsl delegacije o Slov. Kor., obmejnem delu Štajerske (LdP 1947, št. 39), Politika zapadnih imperialista i Slovi Koruška (Trideset dana 1947, št. 13–5), Dr. Vilfan o teži manjšin v evropskem sodelovanju (PDk 1975, št. 43), Manjšinsko vprašanje danes (Primorska srečanja 1977, št. 3); o Slov. primorju kot integralnem delu Sje, npr.: Ancora sulla Tigor (Lo stato operaio, Pariz, 22. febr. 1934, 364–6), Slovenija samo Slovencem! (LdP 1935, št. 24), Izgradnja ljudske oblasti na Primorskem (LdP 1946, št. 14), Obramba naših nacionalnih pravic je obramba demokratičnih načel v mednarodnih odnosih (LdP — Borba 1953, št. 224), Priključitev Primorske kot dejanje samoodločbe (Partiz. dnevnik 1953, 5. sept.), Uresničevanje zgodovinskih teženj (Komunist 1967, št. 40); o zunanjepolitičnih problemih, npr.: Državljanska vojna v Španiji (Slov. zemlja 1936, št. 14), Jugoslavija pričakuje od mednarodne organizacije popolno zaščito svojih pravic (LdP 1948, št. 43; govor pred ekonomsko-socialnim svetom OZN), Tehnična pomoč OZN se ne sme uporabljati za razširjanje gospodarskih in političnih sfer (LdP 1949, št. 241; govor v komiteju za ekonomska in finančna vprašanja), Odgovor na obrekovanje sovjetskega in poljskega delegata v komiteju Generalne skupščine OZN za ekonomska in finančna vprašanja (LdP 1949, št. 243), Duboke promene (Borba 1957, št. 1; o aktivni koeksistenci), Interparlamentarna unija mora biti aktivna v odnosu do koeksistence (Delo 1964, št. 87), Svetovna integracija in samostojnost nacionalnih ekonomij (Teorija in praksa 1964), Belgrade, Delhi stand identical (Express, New Delhi, 1969, 5. nov.; o V-ovem posegu na sestanku Interparlamentarne unije); o jsl notranjepolitičnih vprašanjih, npr.: O kadrih v javni upravi in univerzitetnem študiju (LdP 1959, št. 41), Čedalje večja skrb komun za nadaljnji razvoj znanstvenega, kulturnega in prosvetnega področja (Delo 1960, št. 291), Znanost in proizvodnja (Vprašanja naših dni 1460, št. 1), Zvezna Ustava in občinski statuti (Delo 1962, št. 261), La Commune dans la nouvelle Constitution (Revue de la politique internationale 1963, št. 306), Il carattere dell nuova Costituzione jugoslava (Unita 1963, 21. febr.), Delegat zveznega zbora in njegova baza (Teorija in praksa 1975, 656–8), Vezi do občin (Delo 1976, št. 270); o pomembnih osebnostih, ki jih je poznal, npr.: Politik ali vzgojitelj? (Sodobnost 1938; ob izidu knjige H. Tume Iz mojega življenja), Srečanja z jubilantom (NRazgl 1965; ob 60-letnici F. Zwittra), Nekoliko sečanja (v knjigi Prežihov Voranc-L. Kuhar, Izabrana dela, Bgd 1966), France Bevk (Srečanja 1970, št. 25/6). V časopisu Naša stvarnost (Bgd) je objavil 2 izmed svojih najpomembnejših strok. spisov: Svetsko tržište kod Marxa (1957) in Teoretske postavke problema nerazvijenosti (1958). Ekon. fak. v Lj. mu je izdala obsežnejšo študijo Teze o Marxovem pojmovanju zunanje trgovine in svetovnega trga s posebnim ozirom na valutami kurz (1961, ciklostil). Ob 70-letnici je izšel izbor V-ove publicistike Delo, spomini, srečanja (1978, uvod B. Marušič in S. Jogan, bibl M. Brecelj; ocena: A. Vovko, Kron 1979, 147–8). — Psevd.: Jan, Joža, F. F., Kc., Petar Pavlović. — Prim.: osebni podatki; EJ; Partiz. dnevnik 1944, št. 261; F. Bevk, Pot v svobodo, 1965, 133–4, 144–5, 149, 153–4, 192, 271; PDk 1966, št. 21–2; 1968, št. 155 (s sliko); J. Munda, Bibl slov. marks. tiska, 1969; Komunist 1970, št. 15; Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; S. Kremenšek, Slov. štud. gibanje 1919–41, 1972; T. Ferenc, M. Kacin-Wohinz in T. Zorn, Slovenci v zamejstvu, 1974, 6, 66; Dnevnik 1976, št. 336; 1978, št. 182; Delo 1978, št. 155–6; Prim. novice 1978, št. 28–9, 30, 45; Večer 1978, št. 155. Vvc.

Vodopivec, Vlado: Vilfan, Joža (1908–1987). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi788321/#slovenski-biografski-leksikon (13. junij 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Primorski slovenski biografski leksikon

VILFAN dr. Joža, narodni borec, politik in diplomat, r. 6. jul. 1908 v Trstu, u. 21. nov. 1987 v Lj. Oče dr. Josip, (gl. čl.), odvetnik in politik, mati Marija Šavnik, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v Kranju (1914–18), prvi razr. gimn. v Trstu (1918–19), po požigu Narodnega doma v Trstu, ko je izgubil dom, in po zaprtju slov. šol pa v Kranju (1919–26), kjer je maturiral. V dijaških letih je aktivno sodeloval v naprednem gibanju in bil 1925 preds. dijaškega krožka Nicolò Tommaseo v Trstu. Pravo je študiral na U v Rimu (1926–28), po emigriranju v Jslo na Dunaju (1928–29) in v Lj. (1929–32), tu je 1932 diplomiral in 1933 doktoriral. V Lj. je bil med organizatorji in vidnimi predstavniki študentske levice, v letih 1931–32 preds. predstavniške organizacije univ. v Lj. V letih 1933–34 se je kot Turnerjev štipendist izpopolnjeval v Parizu in tu 1934 postal član KP. Od 1934 je bil sodni in odvet. pripravnik, po odvet. izpitu 1938 pa samostojen odvetnik v Kranju, kjer je 1939 odprl lastno pisarno. V letih 1935–36 je urejal prva dva slov. ljudskofrontna lista Ljudsko pravico in Staro pravdo ter Slovensko zemljo (do 1940) kot organizator kmečko-delavskega gibanja. Zaradi te dejavnosti je bil mar. 1941 aretiran in v preiskovalnem zaporu do izbruha druge svet. vojne oz. vdora Nemcev v Jslo. – Po zasedbi so ga Nemci maja 1941 zaprli v preselitveni taborišči v Begunjah in Šentvidu nad Lj. in nato izselili v Srbijo, od koder se je jan. 1942 ilegalno vrnil v Lj. z odvet. izkaznico na ime Palme do Zgba in z ileg. legitimacijo na ime Ivana Javornika do Lj. Leta 1942 in del 1943 je preživel v Lj. kot aktivist OF s polit. in propagadnimi zadolžitvami, jun. 1943 je po nalogu vodstva OF odšel preko Dolenjske na Primor. kot polit. delavec in bil kooptiran za člana pokraj. vodstva OF za Primor., po kapitulaciji It. je bil izvoljen za podpreds. Pokraj. narodno-osvob. sveta za Primor. Sjo (PNOO), od sept. 1944 do febr. 1945 je bil sekretar na novo izvoljenega PNOO za Slov. Primor. in Trst. V jeseni 1943 je bil izvoljen za poslanca na Kočevskem zboru, za člana AVNOJ, za člana plenuma OF in Slov. narodnoosvob. sveta (1944). - Febr. 1945 je bil poklican v Bgd, bil je član predsedstva ljudske skupščine FLRJ in do febr. 1946 javni tožilec FLRJ, od febr. 1946 do apr. 1946 pa gen. sekretar jsl. delegacije na mirovni konferenci v Parizu in vodja jsl. delegacije na konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Londonu (jan. 1947) ter član delegacije na sestanku zunanjih ministrov v Moskvi. Od apr. 1947 do jan. 1950 je bil stalni delegat Jsle pri OZN v New Yorku, od jan. 1950 do dec. 1952 pomočnik ministra za zunanje zadeve FLRJ, od febr. 1952 do mar. 1953 veleposlanik v Indiji in Burmi. V letih 1950–54 je bil tudi poslanec v skupščini FLRJ. Od mar. 1953 do sept. 1958 je bil generalni sekretar predsednika republike FLRJ. – 1958 se je vrnil v Lj. in bil do maja 1963 preds. izvrš. sveta SRS, od 1963 do 1967 član glavnega odb. SZDL Sje. Kot zvezni poslanec je deloval v Medparlamentarni uniji v Ženevi, kjer je bil od 1964 do 1968 tudi član izvrš. komiteja. Bil je tudi član mednar. arbitražnega sodišča v Haagu, International law association v Londonu in komiteja strokovnjakov za izvajanje konvencij in priporočil Mednar. organizacije dela v Ženevi. Od 1967 do 1969 je bil preds. republ. odb. skupščine SRS, od 1969 do 1974 poslanec v zveznem zboru skupščine in obenem starešina slov. delegacije, od 1974 do 1978 delegat v zveznem odboru skupščine FLRJ in istočasno vodja delegatov, od 1978 preds. republ. komisije SZDL Sje in član sveta federacije do smrti. 1979 se je habilitiral za prof. Pravne fak. univ. v Lj. – Ves čas svoje polit. in diplomatske dejavnosti je živo deloval v korist slov. narodnostne skupnosti v It. in na Koroškem. Prejel je številna visoka odlikovanja, med katerimi: Red bratstva in enotnosti (1945), Red jugoslovanske zastave II. stopnje (1951), Red narodne osvoboditve (1968), Red dela z rdečo zastavo (1978) idr. – V. je objavil številne razprave in članke ter govore o manjšinskih vprašanjih, Slov. Primor. in Trstu, o zunanjepolit. in notranjepolit. vprašanjih, o marksističnih temah in o raznih osebnostih v glasilih, revijah in knjigah med obema vojnama, med vojno in po vojni. O manjšinskih problemih: Mi in evropska manjšinska politika (Slovenija 1933, št. 25), Vprašanja slov. primorske emigracije (LdP 1935, št. 6), Bazovica – prelomnica v primorski zgodovini (Part. dnevnik 1944, št. 238), Skupščina Slov. primorja (Part. dnevnik 1944, št. 248), Odgovor šefa jsl. delegacije o Slov. Koroški, obmejnem delu Štajerske (LdP 1947, št, 39), Vprašanje Koroške (Iz dnevnika 28.11.1946), Politika zapadnih imperialista i Slov. Koruška (Trideset dana 1947, št. 13–15). Teža manjšin v evropskem sodelovanju (PDk 1975, št. 43), Manjšinsko vprašanje danes (PrimSreč 1977, št. 3). – O Slov. Primorju kot integralnem delu Slovenije: Ancora sulla Tigor (Lo stato operaio, Pariz 1934), Slovenija samo Slovencem! (LdP 1935, št. 24), Trst in Slov. Benečija – dokaz naše demokratičnosti (Part. dnevnik 1944, št. 261), Dve poti od Kočevskega zbora do danes (Part. dnevnik 1944, št. 266), Tržaško vprašanje v okviru slov. narodnega vprašanja (esej 1942), Trst med vojno in na pariški konferenci (iz teksta Trst v mojih spominih), Trst v New Yorku (iz teksta Trst v mojih spominih), Obramba naših nacionalnih pravic je obramba demokratičnih načel v mednarodnih odnosih (LdP-Borba 1953, št. 224), Priključitev Primorske kot dejanje samoodločbe (Part. dnevnik 1953, 5. sept.), Uresničevanje zgod. teženj (Komunist 1967, št. 40). – O zunanjepolitičnih vprašanjih: Državljanska vojna v Španiji (Slov. zemlja 1936, št. 14), Jugoslavija pričakuje od mednarodne organizacije popolno zaščito svojih pravic (LdP 1948, št. 43, govor pred ekonomsko-socialnim svetom OZN), Tehnična pomoč OZN se ne sme uporabljali za razširjanje gospodarskih in političnih sfer (LdP 1949, št. 241, govor v komiteju za gospodarska in finančna vprašanja OZN), Duboke promene (Borba 1957, št. 1, o aktivni koeksistenci), Interparlamentarna unija mora biti aktivna v odnosu do koeksistence (Delo 1964, št. 87), Svetovna integracija in samostojnost nacionalnih ekonomij (TiP 1964), Razgovor z Ashoko Mehto 18. sept. 1952 (iz gradiva za še nenatisnjeno knjigo o J. V.), O Indiji (Danas 9. jun. 1987, iz gradiva za še nenatisnjeno knjigo o J. V.), Kako je nastajal Titov govor o koeksistenci na rangunski univerzi (zapis 19. jan. 1955, iz gradiva za knjigo o J. V.). – O notranjepolit. vprašanjih: O kadrih v javni upravi in univerzitetnem študiju (LdP 1959, št. 41), Čedalje večja skrb komun za nadaljnji razvoj znanstvenega, kulturnega in prosvetnega področja (Delo 1960, št. 291), Znanost in proizvodnja (Vprašanja naših dni 1960, št. 1), Zvezna ustava in občinski statuti (Delo 1962, št. 261), La Commune dans la nouvelle Constitution (Revue de la politique internationale 1963, št. 306), Il carattere della nuova Costituzione jugoslava (L'Unità 1963, 21. febr.), Delegat zveznega zbora in njegova baza (TiP 1975, 656–58), Vezi do občin (Delo 1976, št. 270), Pluralizem interesov (Brez enakopravnosti ni svobode) (Teleks 16. maja 1980). – Strokovni spisi: Svetsko tržište kod Marxa (1957, Naša stvarnost, Bgd), Teoretske postavke problema nerazvijenosti (1958, Naša stvarnost, Bgd), Teze o Marxovem pojmovanju zunanje trgovine in svetovnega trga s posebnim oziram na valutni kurz (1961, ciklostilna izdaja Ekon. fak. univ. v Lj.). – O osebnostih in njihovem delu: Politik ali vzgojitelj? (Sd 1938, ob izidu knjige Hen. Tume Iz mojega življenja), Srečanje z jubilantom (NRazgl 1965, ob 80-letnici Fr. Zwittra), Nekoliko sečanja (v knjigi Prežihov Voranc-L. Kuhar, Izabrana dela, Bgd 1966), France Bevk (Sreč 1970, št. 25/26), O Louisu Adamiču (iz gradiva za še nenatisnjeno knjigo o J. V.), O Koči Popoviću (Danas 9. jun. 1987), Srečanja s Trinkom (Spomini 1983 iz izbora gradiva za še nenatisnjeno knjigo o J. V.), Spomini dr. Josipa Vilfana (JKol 1980, iz očetovega pripovedovanja in zapuščine), Ob izidu knjige dr. Dorčeta Sardoča »Tigrova sled« (Iz gradiva za knjigo o J. V.). - Ob 70-letnici je izšel izbor V-ove publicistike Delo, spomini, srečanja, Nova Gorica 1979 (uvod B. Marušič in S. Jogan, Bibliografija M. Brecelj). – Psevd.: Jan, Joža, F. F., Kc, Petar Pavlović.

Njegova žena VILFAN Marija, roj. BUKOVEC, r. 26. apr. 1912 v Lj., je bila družbenopolit. delavka, publicistka in časnikarka in je od poroke 1933 tesno sodelovala z možem na vseh njegovih položajih in službenih mestih. Po osvoboditvi je bila načelnica Urada za tisk za Primor. in Trst in v tej vlogi je bila soustanoviteljica PDk. Veliko je pisala o mednar. in manjšinskih vprašanjih.

Prim.: SBL IV, 469–70, žena 470–71; Gradivo za knjigo o Joži Vilfanu (izbor Marija Vilfan); Partiz. dnevniki 1944-45; Fr. Bevk, Pot v svobodo, 1965, pass. ; PDk 1966, št. 21–22; 1968, št. 155 s sl.; 1978, št. 6–7; J. Munda, Bibl. slov. marks. tiska, 1969; Kojeko 1970; T. Ferenc-M. Kacin-Wohinz-T. Zorn, Slovenci v zamejstvu, 1974; Dnevnik (Lj.) 1976, št. 336; 1978, št. 182; Rastko Bradaška, Titov tajnik, PrimN 1977, št. 18 in 2. maja 1977; Delo 1978, št. 155; PrimN 1978, št. 28; Večer (Mrb.) 1978, št. 155; Stan. Renko, Srečanja in pogovori s tov. Jožo, PDk 1987, št. 276.

Koren

Koren, Jože: Vilfan, Joža (1908–1987). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi788321/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (13. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine