Vidmar, Nande (1899–1981)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Vidmar Nande (Ferdinand), slikar, r. 17. avg. 1899 v Proseku pri Trstu, u. 16. jun. 1981 v Ljubljani (brat Draga, gl. čl.). Po osn. šoli na Brezovici in v Lj. je obiskoval nižjo gimn. in 1913 do 1917 učiteljišče v Lj. (maturiral 1919), bil 1917 mobiliziran, 1918/9 se slikar. izpopolnjeval na Dunaju, 1920 (do plebiscita okt.) bil na Kor., nato učil na šoli v Sv. Rupertu (sedaj Breze pri Laškem). 1923/4 študiral na umet. akademiji v Zgbu, 1928 postal upravitelj osn. šole v Sv. Lenartu (sedaj Vrh nad Laškim), 1933 se je vpisal na VPŠ v Zgbu. Od 1934 je bil učitelj risanja in deških ročnih del na meščan. šoli v Tržiču, vmes (1937) na študij. dopustu v Parizu. Aprila 1941 se je iz Tržiča umaknil v Lj. in se vključil v OF, 1942 postal član ZKJ. 25. febr. 1942 so ga Italijani aretirali in internirali (Čiginj, Gonars, Renicci). Po prihodu iz internacije je 9. sept. 1943 odšel v partizane. Najprej je bil v 12. brigadi vodja propag. odseka, nato v 15. div. namestnik vodje propag. odseka. Maja 1944 je odšel na bazo 13/23 nad Kolpo, kjer je ostal do febr. 1945, nato poučeval risanje na partiz. gimn. v Črnomlju in do avg. 1945 sodeloval pri fotosekciji propag. komisije pri IOOF. 1946 se je spet vključil v pedag. delo kot prof. risanja na II. drž. gimn. v Lj., tu upokojen 1954. — Bil je član umetn. društev: klub Ivan Grohar, Klub mladih, Slovenski lik, Udruženje prijatelja umetnosti Cvijeta Zuzorić in DSLU ter dopisni član umetn. društva Hagen na Dunaju (od 1928). — Odlikovanja: medalja za hrabrost in red zasluge za narod (kmalu po 1945), red zaslug za narod z zlato zvezdo (1975). 1978 je prejel Prešernovo nagrado.

Naslikal je štev. olja, npr. Zima v St. Rupertu (1921), Portret J. B. (1925), Tihožitje (1926), Portret brata Draga (1927), Dekle (1927), St. Rupert (1928), Počitek v vasi (1948), Delo na polju (1948), Interieur (1949), Cvetlično tihožitje (1951), Rdeči naslanjač (1952). Uveljavil se je tudi kot grafik, npr. z lesorezi (Kalobje, št. Rupert, Utrujeni delavec — vse 1922; Portret T. Seliškarja, 1923) in linorezi (V ječi, 1935; Mučena jetnika, 1937; Minometalec, 1944; Kolona, 1944; Čez progo, 1944). Ustvaril je štev. risbe, mdr. Razpelo (svinčnik, 1918), Nočne blodnje (perorisba s tušem, 1920), Sestri (svinčnik, 1923), Fabriške sirene tulijo (tuš, 1924), Bajtarski otroci (laviran tuš, 1935), Tabrharji — tihi razgovor (tempera, tuš, 1937), Kosilo (tempera, tuš, 1939), Patrulja (skica iz brigade, mešana tehnika, 1943), Gorski Kotor (kreda, sepija, 1944), Sirote iz Drežnice (laviran tuš, 1944), Motiv iz Bele krajine (akvarel, 1944). Nekaj slik je izdelal v temperi ali mešanih tehnikah, npr. Partizanski marši (1960), Nepobarvano platno (1960–2), Stena z umivalnikom (1965). Ilustriral je knjige: T. Seliškar, Rudi, 1938; S. Mihelič-Ambrož, Borba za Zdensko vas in N. Košir, S topovi in havbicami, 1944 (Prop. odsek 15. div.; šapirograf); D. Savnik-San, Lavrica 1944 (Prop. odsek 15. div.; šapirograf). — Razstavljal je prvič v Mrbu 1920/1 s klubom I. Grohar, 1921 s F. Stiplovškom (ocena J 1921, št. 212). Od 1922 se je udeleževal istih razstav kot brat Drago (gl. čl.). 1979 je podaril 85 risb iz druge vojne paviljonu »F. Novak« v Mur. Soboti (prim. Delo 1979, št. 189), kjer so mu 1980 prir. samost. razstavo risb (s katalogom).

V začetnem snovanju je bil V. izrazit ekspresionist, na njegove zgodnje risbe je še posebno vplival O. Kokoschka. Že tedaj pa je pogosto opazna tudi socialnokritična nota. Sredi 20-ih let je bil eden najčistejših zastopnikov novostvarnostnega umetniškega kreda, ki ga je v naslednjem desetletju preusmeril v socialno angažiran realizem; dela iz tega obdobja so pomembna vzporednica socialno angažirani slov. književnosti. Ustvarjanje v taboriščih in v partizanih je bilo logično nadaljevanje predvojne slikarske usmerjenosti. Ta kontinuiteta pa sega tudi do prvih povojnih let, ko je naslikal več realističnih del na temo NOB in povojne graditve. Dela iz 50-ih let označujemo kot barvni realizem, poznejša, ki jih karakterizira dovršeno obvladovanje elementov slikovnega polja, pa so poglobljeno razmišljanje o našem trenutku skozi osebno skušnjo revol. časa.

Prim.: osebni podatki; izv. I. drž. gimn. 1910–2 in II. drž. gimn. 1912/3 Lj.; Bibl JLZ; ELU; SBibl; K. Dobida, M 1928, 355; V. Visočnik, Borec, 1969, 710–7; Delo 1979, št. 192; 1981, št. 149. Drugo gl. pri čl. o bratu Dragu. — Slika: IS 1931, 73. Durjava

Durjava, Iztok: Vidmar, Nande (1899–1981). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi785844/#slovenski-biografski-leksikon (17. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine