Slovenski biografski leksikon

Vidmar Drago, slikar, r. 25. jan. 1901 v Šapjanah (občina Opatija) železn. uradniku Ferdinandu in Heleni r. Benčina, u. 5. maja 1982 v Ljubljani. Po osn. šoli na Brezovici in v Lj. ter po nižji gimn. v Lj. Je 1914–9 obiskoval lj. učiteljišče. Od 1919 je učiteljeval v okolici Celja in Laškega (Sv. Lovrenc — danes Kómpole pri Štorah, Svetina, Kalobje, Sv. Jedert — danes Sedraž), 1924 se je slikarsko izpopolnjeval na umetn. akademiji v Zgbu, od 1933 bil z bratom Nandetom (gl. čl.) vpisan na VPŠ v Zgbu. 1934 se je preselil v Lj. in do 1942 poučeval na meščan. šolah (Prule, Bežigrad, Vič), vmes bil večkrat na štud. potovanjih (Francija, Italija). Na začetku vstaje 1941 se je vključil v OF, 11. sept. 1941 je bil predstavnik slikarjev na I. plenumu kult. delavcev, 1942 postal član ZKJ. Po aretaciji 25. febr. 1942 je bil poslan v internacijo (Čiginj, Gonars, Renicci), po kapitulaciji Italije jeseni 1943 odšel v partizane, najprej v Cankarjevo brigado, nato k propag. komisiji pri IOOF. V začetku 1944 je postal organiz. sekretar in scenograf SNG na osvob. ozemlju, konec avg. 1944 odšel na bazo 13/23 nad Kolpo. 1945 je poučeval risanje na partiz. gimn. v Metliki in delal v fotosekciji propag. komisije pri IOOF (kasneje: foto-odsek Tiskovnega urada pri predsedstvu vlade), kjer je ostal še po osvoboditvi do avg. 1945. Od 1946 je bil v Lj. prof. risanja na I. moški gimn., od 1950 do upokojitve 1956 pa na VPŠ, kjer je organiziral slikarski oddelek. — Bil je član več umetn. društev, npr. Slovenski lik, Klub mladih (kasneje Slov. umetn. društvo), Udruženje prijatelja umetnosti Cvijeta Zuzorić, DSLU in dopisni član umetn. društva Hagen (Dunaj, od 1928). — Za zasluge v NOB in za slikar. dosežke je prejel odlikovanja in priznanja, npr.: red zasluge za narod in medaljo za hrabrost (kmalu po 1945), red dela II (1957), red zaslug za narod z zlato zvezdo (1975) in Prešernovo nagrado (1978).

Predvojni opus (predvsem olja) je bil med vojno skoraj v celoti uničen. Ohranjena olja, npr. Avtoportret (1926), Portret hčerke(1926), Dekle z vrčem (1929), Motiv iz Rečice pri Laškem (ok. 1930), Sv. Jedert, Vaški prizor, Motiv iz jezera (vse iz 1. pol. 30-ih let), Požgana vas (1947), Tihožitje (1956), Perilo (1965), Interieur (1968), Sama (1973). Ustvaril je štev. grafike, npr. lesoreze (Svetina, Mestne hiše, Sejalec — vse 1922), linoreze (Sirote, 1927; Rudar, 1935; Brezposelni, 1938; Porušeni most, 1943) in monotipije (Interniranec-kandidat smrti, 1943; Požgano drevo, 1944; Obešanje talcev, 1945). Izdelal je risbe: Pred vrati (tuš, 1937), Brezdomec (tuš, 1938), Sama (tuš, sepija, 1940), Požgana vas Vrh (oglje, 1943), V zatišju (kreda, 1944), Begunke (kreda, 1945) idr. Večina grafik in risb je last Muzeja ljudske revol. Sje v Lj. Ilustriral je knjige: ADK 1926; T. Seliškar, Janko in Metka, 1939; F. Bevk, Železna kača, 1946; Na juriš, naprej partizan!, 1947. — Razstavljal je največ skupinsko, mdr. v Lj. (1922 XXIII. umet. razstava; 1924 in 1926 Klub mladih; 1928 Slov. moderna umetnost; 1938 na velesejmu; 1940 Jubilejna um. razstava; 1955 Slov. umetnost po osvoboditvi; 1958 Sodobna slov. umetnost, Avtoportret na Slovenskem), Bgdu (1922 Klub mladih; 1930 in 1940 spomladanska graf. razstava jsl umetnikov), s Klubom mladih še v Hodoninu na Moravskem (1924), v Splitu in na Reki (1925), v Sarajevu (1926), Pragi (1926), Berlinu (1926–7) in na Dunaju (1927), v Zgbu (1935 Slov. lik), Trstu in Gorici (1945 Razstava slov. primor. umetnikov). Z bratom Nandetom je razstavljal v Lj. 1936 (s katalogom; ocene: Č. Škodlar, J 1936, št. 127; K. Dobida, LZ 1936, 378–81; R. Ložar, S 1936, št. 131; T. Seliškar, UT 1936, št. 45), 1938 (katalog; oceni: S. Mikuž, S 1938, št. 211; K. Dobida, LZ 1939, 76–7) in 1942, ob njima 1928 še T. Kos (katalog; ocena: K. Dobida, LZ 1928, 702–4). Sicer se je udeleževal razstav DSLU in predvsem vseh predstavitev partiz. in socialnokritične likovne umetnosti doma in v tujini.

Njegovo prvo slikar. obdobje je povezano z ekspresion. gibanjem in z enim od njeg. najpomembnejših predstavnikov, avstr. slikarjem O. Kokoschko. Sredi 20-ih let se je začel usmerjati v t. i. novo stvarnost. Kasneje, zlasti v 30-ih letih, je ustvaril dela (predvsem grafike), ki jih lahko označimo z izrazom socialnokritični realizem. Pomemben je njegov prispevek k partiz. likovni tvornosti. V povojnih delih je nadaljeval s taboriščno in partiz. tematiko ter pridružil motive povojne graditve. V 50-ih letih, ko se spremene nekatere sestavine njeg. realizma, je dodajal nove motive, ki pa jih vseskozi opredeljuje v njeg. opusu trajno navzoča skušnja revolucije. — Prim.: osebni podatki; T. Tomažič, Brata Vidmarja (1963, dipl. naloga z bibl; tipkopis, fil. fak. Lj.); I. Durjava, Pregled medvojnih opusov slikarjev N. in D. Vidmarja (1978, raziskoval. naloga RSS, tipkopis); izv. klas. gimn. Lj. 1911/2; Bibl JLZ; ELU; SBibl; R. Ložar, Die slow. Malerei der Gegenwart, Die Kunst, München 1929; Drago Vidmar — Nande Vidmar, 1930 (album reprodukcij, uvod T. Seliškar); Ilustrirani Slovenec 1931, 72 (z reprodukcijami); T. Seliškar, Zbornik 39, 1939, 155–8; SPor 1945, št. 98 (pogovor z bratoma V.); F. Stele, Slov. slikarji, 1949, 158–9; Avtoportret na Slov., 1958, 109 (katalog); F. Šijanec, Sodobna slov. lik. umetnost, 1961; H. Vollmer, Allg. Lexikon d. bildenden Künstler d. XX. Jh., Leipzig 1961, V; Š. Čopič, Socijalna umetnost u Sji. Jsl umetnost XX veka, 5, Bgd 1969, 52–3; V. Visočnik, Borec 1971, 78–87; Sto let lj. učiteljišča, 1973; Delo 1981, št. 20 (s sliko); 1982, št. 97; M. Komelj, Slov. ekspresion. slikarstvo in grafika, 1979; Dnevnik 1982, št. 128. Durjava

Durjava, Iztok: Vidmar, Drago (1901–1982). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi783470/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine