Slovenski biografski leksikon

Šček Breda (Friderika) por. Orel, skladateljica, r. 20. avg. 1893 (ne 1895) v Trstu strojevodju Jožefu in Vincenciji r. Kante, u. 11. marca 1968 v Lj., pok. 14. marca v Avberju pri Tomaju. Obiskovala je v r. kraju osnovno in od 1907 glasb. šolo Catolla, po preselitvi družine 1908 v Gor. pa tu učiteljišče (mat. 1912) in 3 leta glasb. šolo (Emil Komel, SBL I, 493) ter v dij. letih orglala po cerkvah in vodila pev. zbore. Učiteljevala je v Števerjanu (avtobiografija), 1913–6 v Bukovici in Štandrežu pri Gor., 1916–24 v Trstu (Škedenj), hkrati končavala glasb. študije v Trstu: klavir na konservatoriju (Adolf Skolek), solist. petje zasebno (prof. Tina Bendazzi-Garulli), kompozicijo (prof. Valdo Garulli) in opravila 1924 na konservatoriju Tartini usposoblj. izpit za poučevanje zbor. petja na sred. šolah. Bila je učiteljica: 1924–6 v Dolini pri Trstu, 1926–30 v Slivnem pri Nabrežini, 1930 v Materadi v Istri. L. 1930 odpuščena iz učit. službe (odklonila premestitev v juž. Italijo), je dosegla diplomo iz solist. petja (licenza normale in canto) na glasb. liceju G. B. Martini v Bologni, živela 1930–4 pri bratu Virgiliju v Avberju, se 1934 izselila v Jslo. Službovala je kot učiteljica in vodila pev. društva 1931 40 v Ločah pri Poljčanah ter 1940 do upok. 1948 na osn. šoli Vič-Lj.

V podlistkih clc tednika Mir je izšlo pod avtorsko oznako Friderika oz. Miroslava 1909–11 šest njenih črtic. Skladateljevati je začela okrog svojega 30. leta. Njeni prvenci so bili samospevi s klavirjem, vsaj od 1925, nekateri tudi na italij. besedila Giovannija Pascolija, in klavirske skladbe, vsaj od 1926. Okrog 1930 je komponirala 6-stavčno Piccola suite per orchestra d’archi (rkp. pogrešan od 1944), odtlej pa je pisala s kakšno posamezno izjemo le še zbore, njeni prvi izvirni zbori so iz 1930, in samospeve s spremljavo klavirja. Njene prve objavljene skladbe so harmonizacije 3 nabožnih pesmi v mlad. lističu Jaselce (Gorica) 1927 in 1928. Izdaje njenih cerkvenih pesmi za meš., moš., žen. in mlad. zbore obsegajo 2 slov. maši (eno v več natisih) in 19 zbirk drugih cerkv. pesmi, nekatere v več natisih, izhajale pa so v Gor. 1930–3 in 1937 v založbi Kat. knjigarne ali v samozaložbi, v Trstu 1934, v Ločah pri Poljčanah 1935–8 in v Lj. 1938–45 v samozaložbi. Razen tega so njene cerkv. skladbe izhajale še v pesmaricah GMD: Božji spevi 1929, Gospodov dan 1930, Zdrava Marija 1933 in v CG 1931 in 1937.

Druge zborovske zbirke oz. izdane večje zborovske skladbe Š-ove: Kadar jaz, dekle, umrla bom, priredbe ljud. pesmi (Trst 1933), Vidim voznika, enako (Trst 1934), Kralj Matjaž (Loče 1935), Pojmo spat (Loče 1936), V mladih dneh, harmonizacije ljud. pesmi (Loče 1937), Vojaški boben, enako (Loče 1939), Jugoslavija, pozneje z izločitvijo naslovne pesmi v prodaji pod naslovom Polžek (Loče 1939), Domovini (Loče 1939), Na izletu, prizor za dekliški zbor (Hajdina pri Ptuju 1939), Soči, kantata (Ljubljana 1945); razen prizora Na izletu so izšle vse naštete izdaje v samozaložbi, enako pa 1945 ali pozneje v Lj. še več posameznih ali v drobne zbirke združenih zborov. — Zbirke samospevov, večidel v samozaložbi: Raste mi, raste… (Trst 1934), Čez Pohorje sinje (Loče 1935), Ljuba si ti pomlad, priredbe ljud. pesmi (Loče 1938), Talci (Ljubljana 1952), Bori (Lj. 1952), Oj, Vrba (Lj. 1954), Med rožami (Lj. 1955), 4 zbirke priredb ljud. pesmi (Lj. brez letnic, 1945 ali pozneje). — Edina zbirka klavirskih skladb Š-ove, komponiranih 1928, Zvonovi v praznik, je izšla v Lj. v založbi »Muren« 1944. — Revija Nova muzika ji je objavila v I. letniku (Lj. 1928) en samospev, v II. letniku (Lj. 1929) pa klavirsko skladbo. Več njenih zborov je bilo prvič objavljenih v NZb, II.–V., VII.–X. letnik (1947–56) in reviji Grlica, I., III., VIII. letnik (1953–63), dalje v pesmaricah Izbor skladb… iz natečaja Zveze DPD Svoboda (Lj. 1955) in Mladina poje, II. del (Lj. 1964). — V lastnem seznamu skladb iz 1967 navaja skladateljica, da ima v rkp. še kantato za zbor, soli in klavir Hasanaginica, komponirano 1955 (na prevod A. Gradnika) in nad 150 zborov; po tem seznamu znaša skupno število njenih skladb 654 enot, vendar je seznam nepopoln, po drugi strani pa šteje tudi ponatise za posebne enote. — Š. je komponirala pesmi na besedila več ko 30 slovenskih avtorjev, med njimi Bevka, Gregorčiča, Kajuha, Kosovela, Levstika, Prešerna, Seliškarja, Župančiča. V priredbah ljudskih pesmi je objavila tudi nekaj prej še neobjavljenega folklornega gradiva.

Že v prvih zbirkah nastopa Š. kot skladateljica z obsežno strokovno izobraženostjo, kompozicijsko tehnično izurjenostjo in precej izrazito novoromantično stilno opredeljenostjo, izvirno, nešablonsko obravnavanje določenih nadrobnosti pa daje njenemu glasbenemu stavku tudi oseben, samonikel nadih. Harmonija je v njenem glasbenem stavku najbolj razvita, nosilna prvina; v harmonskih sredstvih prodre včasih že blizu do mejá tonalnega občutja, četudi se načelno tonalnosti ne odpoveduje. V zborovskih skladbah iz let v Ločah se v rabi harmonskih sredstev sicer s preudarkom omejuje na kar moč preprost, skoraj dosledno diatoničen stavek, v zadnji ustvarjalni dobi pa pušča svojemu znanju in domišljiji spet prost razmah. V izrazni razsežnosti sta za njeno glasbo najbolj značilni iskrena, mehka čustvenost in otroško prisrčna šegavost. Š. ni ustvarjalka velike oblikovalne sile, vsebinsko sodi njeno delo še povsem v območje tradicijsko utrjene poljudne glasbe, ne piše pa nikdar ceneno, marveč vselej s pristno zavzetostjo in ustvarjalnim naponom. — Prim.: avtobiografija s seznamom skladb (NUK, fasc. B. Š., Kronika); Il Piccolo 1924, 15. jul.; E 1925, št. 137; 1926, št. 183; CG 1925, 85; 1933, 25–6; Gor. Straža 1925, št. 51; 1926, št. 51; Mali list 1925, št. 27; Pevec 1931, 7–8; Zbori 1931, pril. 48, št. 6; Zlata Pirnat, Bibliografija del slov. pisateljic. Lj. 1936, 56–7 (s pomotno navedbo o drugi izmed skladb, objavljenih v Nova Muzika); ŽS 1938, 142–5 (s sliko); uslužb. list I. drž. meš. ljud. šole, Lj., 6. nov. 1943; UT 1940, št. 38; SN 1945, št. 6; NŽ 1946, 269 (s sliko njenega pev. zbora); PDk 1953, št. 199 (s sliko); 1968, št. 77; Pavle Merku, Bilten Društva slov. skladateljev. 1968, marec-april, št. 2 (s sliko), 1–2; Delo 1968, št. 79. — Ob izidu del gl.: KGMD 1930, 112; CG 1930–44; Pevec 1930–8; Zbori 1931–4. — Slika: v arhivu SBL. Alc.

Ajlec, Rafael: Šček, Breda (1893–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi642570/#slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine