Slovenski biografski leksikon

Šček Breda (Friderika) por. Orel, skladateljica, r. 20. avg. 1893 (ne 1895) v Trstu strojevodju Jožefu in Vincenciji r. Kante, u. 11. marca 1968 v Lj., pok. 14. marca v Avberju pri Tomaju. Obiskovala je v r. kraju osnovno in od 1907 glasb. šolo Catolla, po preselitvi družine 1908 v Gor. pa tu učiteljišče (mat. 1912) in 3 leta glasb. šolo (Emil Komel, SBL I, 493) ter v dij. letih orglala po cerkvah in vodila pev. zbore. Učiteljevala je v Števerjanu (avtobiografija), 1913–6 v Bukovici in Štandrežu pri Gor., 1916–24 v Trstu (Škedenj), hkrati končavala glasb. študije v Trstu: klavir na konservatoriju (Adolf Skolek), solist. petje zasebno (prof. Tina Bendazzi-Garulli), kompozicijo (prof. Valdo Garulli) in opravila 1924 na konservatoriju Tartini usposoblj. izpit za poučevanje zbor. petja na sred. šolah. Bila je učiteljica: 1924–6 v Dolini pri Trstu, 1926–30 v Slivnem pri Nabrežini, 1930 v Materadi v Istri. L. 1930 odpuščena iz učit. službe (odklonila premestitev v juž. Italijo), je dosegla diplomo iz solist. petja (licenza normale in canto) na glasb. liceju G. B. Martini v Bologni, živela 1930–4 pri bratu Virgiliju v Avberju, se 1934 izselila v Jslo. Službovala je kot učiteljica in vodila pev. društva 1931 40 v Ločah pri Poljčanah ter 1940 do upok. 1948 na osn. šoli Vič-Lj.

V podlistkih clc tednika Mir je izšlo pod avtorsko oznako Friderika oz. Miroslava 1909–11 šest njenih črtic. Skladateljevati je začela okrog svojega 30. leta. Njeni prvenci so bili samospevi s klavirjem, vsaj od 1925, nekateri tudi na italij. besedila Giovannija Pascolija, in klavirske skladbe, vsaj od 1926. Okrog 1930 je komponirala 6-stavčno Piccola suite per orchestra d’archi (rkp. pogrešan od 1944), odtlej pa je pisala s kakšno posamezno izjemo le še zbore, njeni prvi izvirni zbori so iz 1930, in samospeve s spremljavo klavirja. Njene prve objavljene skladbe so harmonizacije 3 nabožnih pesmi v mlad. lističu Jaselce (Gorica) 1927 in 1928. Izdaje njenih cerkvenih pesmi za meš., moš., žen. in mlad. zbore obsegajo 2 slov. maši (eno v več natisih) in 19 zbirk drugih cerkv. pesmi, nekatere v več natisih, izhajale pa so v Gor. 1930–3 in 1937 v založbi Kat. knjigarne ali v samozaložbi, v Trstu 1934, v Ločah pri Poljčanah 1935–8 in v Lj. 1938–45 v samozaložbi. Razen tega so njene cerkv. skladbe izhajale še v pesmaricah GMD: Božji spevi 1929, Gospodov dan 1930, Zdrava Marija 1933 in v CG 1931 in 1937.

Druge zborovske zbirke oz. izdane večje zborovske skladbe Š-ove: Kadar jaz, dekle, umrla bom, priredbe ljud. pesmi (Trst 1933), Vidim voznika, enako (Trst 1934), Kralj Matjaž (Loče 1935), Pojmo spat (Loče 1936), V mladih dneh, harmonizacije ljud. pesmi (Loče 1937), Vojaški boben, enako (Loče 1939), Jugoslavija, pozneje z izločitvijo naslovne pesmi v prodaji pod naslovom Polžek (Loče 1939), Domovini (Loče 1939), Na izletu, prizor za dekliški zbor (Hajdina pri Ptuju 1939), Soči, kantata (Ljubljana 1945); razen prizora Na izletu so izšle vse naštete izdaje v samozaložbi, enako pa 1945 ali pozneje v Lj. še več posameznih ali v drobne zbirke združenih zborov. — Zbirke samospevov, večidel v samozaložbi: Raste mi, raste… (Trst 1934), Čez Pohorje sinje (Loče 1935), Ljuba si ti pomlad, priredbe ljud. pesmi (Loče 1938), Talci (Ljubljana 1952), Bori (Lj. 1952), Oj, Vrba (Lj. 1954), Med rožami (Lj. 1955), 4 zbirke priredb ljud. pesmi (Lj. brez letnic, 1945 ali pozneje). — Edina zbirka klavirskih skladb Š-ove, komponiranih 1928, Zvonovi v praznik, je izšla v Lj. v založbi »Muren« 1944. — Revija Nova muzika ji je objavila v I. letniku (Lj. 1928) en samospev, v II. letniku (Lj. 1929) pa klavirsko skladbo. Več njenih zborov je bilo prvič objavljenih v NZb, II.–V., VII.–X. letnik (1947–56) in reviji Grlica, I., III., VIII. letnik (1953–63), dalje v pesmaricah Izbor skladb… iz natečaja Zveze DPD Svoboda (Lj. 1955) in Mladina poje, II. del (Lj. 1964). — V lastnem seznamu skladb iz 1967 navaja skladateljica, da ima v rkp. še kantato za zbor, soli in klavir Hasanaginica, komponirano 1955 (na prevod A. Gradnika) in nad 150 zborov; po tem seznamu znaša skupno število njenih skladb 654 enot, vendar je seznam nepopoln, po drugi strani pa šteje tudi ponatise za posebne enote. — Š. je komponirala pesmi na besedila več ko 30 slovenskih avtorjev, med njimi Bevka, Gregorčiča, Kajuha, Kosovela, Levstika, Prešerna, Seliškarja, Župančiča. V priredbah ljudskih pesmi je objavila tudi nekaj prej še neobjavljenega folklornega gradiva.

Že v prvih zbirkah nastopa Š. kot skladateljica z obsežno strokovno izobraženostjo, kompozicijsko tehnično izurjenostjo in precej izrazito novoromantično stilno opredeljenostjo, izvirno, nešablonsko obravnavanje določenih nadrobnosti pa daje njenemu glasbenemu stavku tudi oseben, samonikel nadih. Harmonija je v njenem glasbenem stavku najbolj razvita, nosilna prvina; v harmonskih sredstvih prodre včasih že blizu do mejá tonalnega občutja, četudi se načelno tonalnosti ne odpoveduje. V zborovskih skladbah iz let v Ločah se v rabi harmonskih sredstev sicer s preudarkom omejuje na kar moč preprost, skoraj dosledno diatoničen stavek, v zadnji ustvarjalni dobi pa pušča svojemu znanju in domišljiji spet prost razmah. V izrazni razsežnosti sta za njeno glasbo najbolj značilni iskrena, mehka čustvenost in otroško prisrčna šegavost. Š. ni ustvarjalka velike oblikovalne sile, vsebinsko sodi njeno delo še povsem v območje tradicijsko utrjene poljudne glasbe, ne piše pa nikdar ceneno, marveč vselej s pristno zavzetostjo in ustvarjalnim naponom. — Prim.: avtobiografija s seznamom skladb (NUK, fasc. B. Š., Kronika); Il Piccolo 1924, 15. jul.; E 1925, št. 137; 1926, št. 183; CG 1925, 85; 1933, 25–6; Gor. Straža 1925, št. 51; 1926, št. 51; Mali list 1925, št. 27; Pevec 1931, 7–8; Zbori 1931, pril. 48, št. 6; Zlata Pirnat, Bibliografija del slov. pisateljic. Lj. 1936, 56–7 (s pomotno navedbo o drugi izmed skladb, objavljenih v Nova Muzika); ŽS 1938, 142–5 (s sliko); uslužb. list I. drž. meš. ljud. šole, Lj., 6. nov. 1943; UT 1940, št. 38; SN 1945, št. 6; NŽ 1946, 269 (s sliko njenega pev. zbora); PDk 1953, št. 199 (s sliko); 1968, št. 77; Pavle Merku, Bilten Društva slov. skladateljev. 1968, marec-april, št. 2 (s sliko), 1–2; Delo 1968, št. 79. — Ob izidu del gl.: KGMD 1930, 112; CG 1930–44; Pevec 1930–8; Zbori 1931–4. — Slika: v arhivu SBL. Alc.

Ajlec, Rafael: Šček, Breda (1893–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi642570/#slovenski-biografski-leksikon (20. junij 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Primorski slovenski biografski leksikon

ŠČEK Breda (Friderika), skladateljica, r. 20. avg. 1893 v Trstu, u. 11. mar. 1968 v bolnišnici v Lj., pokopana v Avberju. Oče Jožef, strojevodja, mati Vincencija Kante. Osn. š. je opravila v Trstu in od 1907 hodila na glasb. š. Catolla. Učiteljišče je 1912 končala v Gor., kjer je tri leta obiskovala Glasb. š. (Komel) Pev. in glasb. društva. Že v dijaiških letih je orglala po cerkvah in učila pev. zbore. Službovala je najprej v Števerjanu (1913-16), nato se je za kratek čas preselila na Štajersko, toda še isto leto je učila na osn. š. v Škednju pri Trstu, kjer je ostala do 1924. Istočasno je študirala na trž. kons. klavir in kompozicijo ter solo petje na zasebni š. Tine Bendazzi-Garulli. 1924 je na kons. Tartini naredila izpit za poučevanje zborovskega petja na sred. šolah. Nato je učila v Dolini (1924–26), v Slivnem (1926–30), v Materadi v Istri (1930). 1930 je bila odpuščena iz službe, ker ni sprejela premestitve v Južno It. 1930 je diplomirala iz solo petja na Glasb. liceju v Bologni. Naslednja štiri leta je preživela pri bratu Virgilu, župniku v Avberju, kjer je učila verouk, petje in pridno komponirala. Poročila se je in se 1934 izselila v Jslo. Učila je na š. in vodila pev. zbore v Ločah pri Poljčanah (1934–40) in potem do upokojitve (1948) na š. Vič-Lj. - Njene prve skladbe, samospevi in klavirske skladbe, segajo v leti 1925–26. V glavnem je komponirala kratke vokalne skladbe. Za ork. je napisala okoli 1930 Piccola suite per orchestra d'archi, izgubljena od 1944. Veliko je cerkv. pesmi. Prve so harmonizacije treh nabožnih pesmi, ki jih je objavil mlad. list Jaselce (1927–28). Napisala je 2 maši in 19 zbirk drugih cerkv. pesmi za vse cerkv. leto in razne dele maše. Največ je Marijinih in božičnih. Njena je tudi zbirka nagrobnih pesmi za moš. zbor. Skladbe Š-ove so izšle v samozaložbah, v zal. KatsK in v pesmaricah GMD: Božji spevi (1929), Gospodov dan (1930), Zdrava Marija (1933), v CG (1931–37). - Svetne zborovske skladbe so naslednje: Kadar jaz, dekle, umrla bom, priredbe ljud. pesmi (Trst 1933); Vidim voznika, priredbe ljud. pesmi (Trst 1934); Kralj Matjaž (Loče 1935); Pojmo spat (Loče 1936); V mladih dneh, harmonizacije ljud. pesmi (Loče 1937); Vojaški boben, enako (Loče 1939); Domovini (Loče 1939); Polžek (Loče 1939); Na izletu, prizor za dekliški zbor (Hajdina pri Ptuju 1939); Soči, kantata (Lj. 1945). Izšle so v samozaložbi kakor večina zbirk samospevov: Raste mi, raste... (Trst 1934); Čez Pohorje sinje (Loče 1935); Ljuba si ti, pomlad, priredbe ljud. pesmi (Loče 1938); Talci (Lj. 1952); Bori (Lj. 1952); Oj, Vrba (Lj. 1954); Med rožami (Lj. 1955); 4 zbirke priredb ljud. pesmi (Lj. brez letnice nastanka). Edina zbirka njenih klavirskih skladb, Zvonovi v praznik, iz 1928, je izšla v Lj. pri založbi »Muren« 1944. Nekaj njenih skladb je izšlo v Novi muziki (v I. in II. letniku, 1928, 1929), NZb (II.-V., VII.-X., 1947–56) in v zbirki Mladina poje, II. del (1964); Grlica I., III., VIII. letnik (1953–63). - V seznamu skladb iz 1967 navaja S-ova, da ima v rkp. še kantato za zbor, šole in klavir Hasanaginica iz 1955 v Gradnikovem prevodu in nad 150 zborov. Skupno število bi bilo 654 skladb. A v tem številu so tudi ponatisi. V vokalnih skladbah je uporabljala besedila znanih slov. avtorjev, kakor so Levstik, Gregorčič, Prešeren, Kosovel, Kajuh, Župančič, Seliškar idr., a tudi stihe it. pesnika Pascolija. V priredbah je obdelala nekaj neobjavljenega gradiva. Njene skladbe razodevajo mehko čustvenost, iskrenost, domačnost in veliko strok, znanje. V glavnem se drži v tradiciji utrjene glasbe in je blizu ljud. čustvovanja.

Prim.: SBL III, 592–93; Muze, str. 500; Leksikon jsl. muzike II, 397; Jelerčič, 78–79; Trobina, 192–94; Picc. 15. jul. 1924; E 1925, št. 137; 1926, št. 183; CG 1925, 85; 1933, 25–26; GorS 1925, Št. 51; 1926, št. 51; Mali list 1925, št. 27; Pevec 1931, 7–8; Zbori 1931, pril. 48, št. 6; Z. Pirnat, Bibliografija slov. pisateljic, Lj. 1936, 56–57; ŽS 1938, 14245 s sl.; UT 1940, št. 38; SN 1945, št. 6; NŽ 1946, 269 s sl. njenega zbora; PDk 1953, št. 199 s sl.; 1968, št. 77; P. Merkù, Bilten društva slov. skladateljev 1968, marec-april, št. 2 s sl., 1–2; Delo 1968, št. 79; KolGMD 1930, 112; CG 1930, 44; Cvetko, Stoletja, 274.

Har.

Harej, Zorko: Šček, Breda (1893–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi642570/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine