Šček, Virgilij (1889–1948)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 9, 28. 2. 1926

Slovenski biografski leksikon

Šček Virgilij, narodnoobrambni delavec, politik, pisec, brat Brede (gl. čl.), r. 1. jan. 1889 v Trstu, u. 6. jul. 1948 v Lj., pok. v Avberju pri Tomaju. Po otroškem vrtcu, nem. osn. šoli in nem. niž. realki v Rojanu je od 1905 obiskoval v Gor. višjo nem. realko (mat. 1909), končal 1910 v Gradcu abitur. tečaj, študiral lat. in v Gor. bogosl. do 1914 (i. l. opravil v Gor. dopolnilno mat., prvo slovensko v Avstr.; bil ord.), novo mašo bral na Blejskem otoku (spomin. podobice z molitvijo v starocerkv. slovan.). Bil je v Trstu duhovni pomočnik pri Sv. Ivanu 1914–7, pri Starem sv. Antonu 1917–8, kaplan v Lokvi pri Divači 1918–20, tajnik Zbora svečenikov sv. Pavla na Primorskem 1920–1, drž. poslanec v rim. parlamentu 1921–3, tajnik KTD in MD v Gor. 1923–7, župni upravitelj v Avberju 1927 do upok. 1940 (vmes 1932–4 konfiniran v dom. kraju), 1940 »mora(1) izginiti s Krasa« (fašist. feder. tajnik), se preselil v Trst, bežal v Osp, 1941 v Lokev, se boril za priključitev tržaš. ozemlja Jsli, bil do 1945 bolan brez službe, nato v Lokvi kot upok. do 1948.

Iz ljubezni do slovenščine, podedovane po materi, je Š. že kot tretješolec trpel zaradi njenega zapostavljanja v Trstu. Kot petošolec se je v Gor. naučil knjižne slov., propagiral državo juž. Slovanov; obiskoval Iv. Trinka; zbiral za beneške Slov. knjige, za ustanovitev slov. šole v Gor. na Blanči pa mesečne prispevke, v ta namen pisal pozive (risal sošolec L. Spazzapan, SBL III, 420); CMD oddani izkupiček 4000 K bil res osnova novi šoli 1910; kot šestošolec organiziral dij. štrajk proti gor. Nemcem in velenem. prof. (2 nem. prof. in ravnatelj realke nato premeščeni); pod vplivom prof. Iv. Rejca (ib., 76) se včlanil v Društvo kat. nar. dijakov, postal v njem tajnik in vodja obrambnega odseka, predaval po deželi o kmeč. puntih, Iliriji, Slovencih. Kot bogoslovec je zasebno učil četrtoletnike-Hrvate s Krka starocerkv. slovan., glagolice, pobudil Jsl klub. Kot kaplan v Trstu-Center je ustanovil na griču Sv. Vida slov. šolo za otroke slov. železničarjev (otvoritev preprečil prihod Ital.), tu izvedel prvi nar. kataster, imel nad 100 nar. obrambnih predavanj, kljub italij. urad. jeziku dopisoval le slov. Vse življenje se je zanimal za jezikoslovje, dopisoval s S. Škrabcem (gl. čl.), A. Breznikom (SBL I, 59) in z drugimi slavisti. Svojo knjižnico je volil NUK.

Iz zavzetosti za slov. izvira tudi njegovo polit. delo. Že kot šestošolec je zahajal na polit. shode Agrarne stranke, pomagal uredniku Našega glasa Iv. Mermolju (ib. II, 99–100); ustanovil v Gor. Zvezo srednješol. kat. organizacije za vso Sjo in 1910 dij. list Alfa (opalograf.), tu objavil dela Iv. Preglja, Fr. Bevka, Al. Resa, Iga Grudna. Kot drž. poslanec je zastopal 600.000 Jslnov (po Rapallu pod Ital.) in dosegel: dovoljenje, da je Zadružna zveza v Gor. dvignila v Lj. in v lire menjala 2 milj. neprepečatenih kron; popravo ceste Dol—Ajdovščina in s Predmeje do Lokavca; regulacijo hudournikov v kor. Kanalski dolini; visoko vojno odškodnino. Naslovil je 34 interpelacij na vlado, z besedo in delom se boril proti svetni in cerkv. (škof A. Santin) oblasti za nar., gospodar. in polit. pravice Slov. in Hrvatov v Italiji. Dasi pripadnik SLS se je zaradi njene premajhne vneme za nar.-obrambno delo z njo razhajal.

Ustanovil je gor. MD (do 25.000 naročnikov); lastno tiskarno (kot poslanec dobil zanjo koncesijo), v njej tiskal časnike, letake, slov. dela; ko so jo fašisti zažgali, je sam založil in priredil molitvenike, Zgodbe stare in nove zaveze za šole; več desetin zadrug, prosv. društev na Krasu in v Istri; Našo založbo v Trstu (izdala Iv. Pregelj, Plebanus Ioannes, 1921). Ustanovil ali dal pobudo za liste mdr.: Zbornik svečenikov sv. Pavla (Gor. 1920), Čuk na palici (1922), Naš čolnič (1923), Mali list (1923), Staničev vestnik (1926), Jaselce (1927), Novi list (1929).

Pisal je že kot četrtošolec o nar.-obrambnih zadevah v Sočo, čez 2 leti stalno v Slov. branik; sodeloval pri listih Zora, NG, S, Omladina, E (gl. Načela socialnogospodar. programa kmet. in delav. zvez, 1921, št. 17–8), PDk, LdT. Izšli so: Odprto pismo De Gasperiju (Razgovori in članki. Trst 1946, 26–32); Govori v rim. parlamentu (Atti del parlamento italiano). V rkpu so ostali Paberki (12 knjig, dragoceno narodopisno in zgod. gradivo; hranila sestra Breda Š., Lj.,) in Lokavske starine (v župnišču Lokva). — Psevd.: Stric Janez. — Zapuščino hranita: Muzej Koper, Pokrajin. arhiv Koper (do 1968 last Brede Šček). — Prim.: osebni podatki; avtobiografija (Centralna pravosodna knjižnica v Lj.); podatki sestre Brede; Slov. študij. knjižnica Trst, odd. za zgod. in etnograf.; Gabršček II, 300, 564; Soča 1948, št. 49; Teden (Trst) 1948, št. 29; PDk 1951, št. 71; 1958 št. 166 (s sliko); 1968, št. 47; L. Čermelj, Il vescovo Antonio Santin e gli Sloveni e Croati. Lj. 1953, passim; isti, Spomini na moja tržaška leta. 1969, passim; dr. E. Besednjak, Novi list 1959, št. 215 sl.; Iv. Regent, Poglavje iz boja za socializem 1958–61, II, 267 sl. — Slika: spominska ob smrti z zadnjim pismom (arhiv SBL). Fpć.

Filipović, Ivan: Šček, Virgilij (1889–1948). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi642917/#slovenski-biografski-leksikon (23. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine