Slovenski biografski leksikon

Slavik Jan(ez), glasbenik, r. okr. 1787 v Novem Stupovu na Češ. (op. ur.: r. 2. jul. 1787 v Neustupovu na Češ.); u. zaradi oslabelosti 1. sept. 1842 v Postojni. Menda se je šolal v domovini in bil tam nekaj časa učitelj. pripravnik. L. 1814 je prišel v Sjo, učiteljeval v Trnovem na Notranj., v Ribnici na Dol. 1821 vsaj do 1823, ko se je odpovedal službi in odšel v Vipavo; od 1829 je bil organist in zaseb. učitelj v Ajdovščini, okr. 1831 pa v Črnem vrhu nad Idrijo (hčerka Cecilija tu r. 22. nov. 1836). Okr. 1838 je poučeval glasbo v Postojni, kjer je pa tekmec (verjetno Jožef Prohaska) krčil njegove dohodke. – S-ovo glasbeno delo je za zdaj še neznano. Sam navaja (prošnja škofu 6. avg. 1840), da je uglasbil 30 maš, 20 Tantum ergo, 15 ofertorijev, več simfonij, 300 valčkov, 200 »ländlerjev«, 100 »steyrische«, 80 koračnic in druge zvrsti. – Prim.: krst. matice Črni vrh nad Idrijo; mrl. knjiga župn. Postojna; Novakovo gradivo (NUK); Cvetko II, 284. Ctk.

Cvetko, Dragotin: Slavík, Jan (1787–1842). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi582872/#slovenski-biografski-leksikon (25. maj 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Primorski slovenski biografski leksikon

SLAVIK Janez - Jan, glasbenik, r. okr. 1787 v Novem Stupovu na Češkem (op. ur.: r. 2. jul. 1787 v Neustupovu na Češkem), u. zaradi oslabelosti 1. sept. 1842 v Postojni. Spada v skupino na Slovenskem naturaliziranih tujcev, Höllerja, G. Maška, Schwerdta, Mikša, ki so s svojim ustvarjalnim delom vplivala na razvoj slov. glasbe. V glavnem so bili poklicni glasbeniki. Pisali so cerkv. in posvetne skladbe, komorne in orkestralne, maše in oratorije. Prišli so na Slovensko iskat zaslužka. V glasbi so se izobrazili doma, kjer je bilo gotovo več možnosti šolanja. S. je bil v domovini nekaj časa učiteljski pripravnik. Na Slov. je prišel 1814 in postal učitelj v Trnovem na Notranjskem. Nato je deloval v Ribnici (1821), Vipavi (1823), Črnem Vrhu nad Idrijo (1833). Najdlje je bil v Vipavi, kjer je 1829 omenjen kot organist in privatni učitelj glasbe. Viri navajajo, da je bil 1838 učitelj glasbe v Postojni, kjer pa se mu je slabo godilo, ker se je tam naselil drug učitelj glasbe, verjetno Jožef Prochaska, kar je znatno zmanjšalo njegove dohodke. 6. avg. 1840 je namreč prosil lj. škofa za pomoč, ker da ima ženo in 5 otrok, da z dohodki, ki jih prejema, ne morejo živeti. V istem pismu omenja, da je zložil 30 maš, 20 Tantum ergo, 15 ofertorijev, več simfonij, 200 ländlerjev, 80 koračnic in drugih skladb, kar hrani v rkp. S-ove skladbe niso znane. Po času nastanka sodeč, so bile napisane v klasicističnem slogu.

Prim.: SBL III, 360 in tam navedena liter.; Cvetko II, 125, 284, 293–94, 407, 445; Jelerčič, 32; Slov. cerkv. skladatelji, 89; Stoletja slov. glasbe, 164.

Har.

Harej, Zorko: Slavík, Jan (1787–1842). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi582872/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (25. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine