Slovenski biografski leksikon

Sancin Mirca (Mira) r. Župnek, skladateljica, pianistka in glasb. pedagoginja, r. 3. marca 1901 v Lj. okrajnemu glavarju Franju, živi v Trstu. Osnov. šolo in Mestni dekl. licej je obiskovala v Lj. Medtem je od 1911 študirala tudi na konservatoriju v Gradcu klavir pri H. Schmidtu, potem na konservatoriju GM v Lj. pri I. Brezovšku (SBL I, 59), nato spet na graškem konservatoriju. L. 1936 je opravila mojstrski izpit. Poučuje 1923–41 klavir v šoli GM v Celju in nastopa kot pianistka na koncertih po raznih krajih. 1941–5 poučuje na šoli GM v Lj., od 1945 dalje pa v šoli GM v Trstu. Pobudo za skladateljevanje je dobila v komorni igri svojega soproga violinista I. K. S-a (gl. članek). Strokovno znanje je izpopolnila pri Art. Michlu v Gradcu, pozneje pri L. M. Škerjancu in svojem soprogu. Prvotno je pisala razne priložnostne skladbe za otroško igro in proslave, pozneje pa vedno zrelejša dela, ki jo uvrščajo med najboljše slov. skladateljice. 20. okt. 1941 je priredila svoj kompozicijski večer v okviru GM v Lj. Njen skladateljski opus obsega predvsem dela za klavir in nekaj za petje: Mamici (Hel. Rajhova), ciklus 2–3 gl. mladinskih zborov s klavirjem; dalje solistične pesmi: Trenutek (J. Murn-Aleksandrov), Mene ni požela kosa (Al. Gradnik), Pomlad je prišla (O. Župančič); več klavirskih skladb je izšlo v tisku v založbi GM v Lj.: Iz mladih dni, 6 klav. skladb za mladino, I.—II. zv. (1942); Fantastično kolo … (1944); 20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo …, I.—II. zv. (1944); Vesela mladina, 3 skladbe … (1944); Na igrišču, 10 lahkih … za mladino (1945); poleg tega ima za klavir še več skladb v rkp.: Retje, ki jo šteje S. med svoja najmočnejša dela, Slavnostna koračnica, Miniature, Uspavanka itd.; Vizija in Romanca za violino in klavir. Instrumentirala je Kmečki ples za mali orkester. — Prim.: Zbori 1933, 4; V. I. R. (= Vilko Ukmar), Gospa Mirca Sancin — naša nada, ŽS 1940, 44 (s sliko); Zavod za zaščito avtorskih malih pravic, Prijava del 9. sept. 1940; SN 1941, št. 242 (s sliko) in št. 243; S 1942, št. 221 a; GM v Lj., Poročilo za šol. l. 1942/3, 11; Društvo slov. skladateljev, Prijavnica 1946. Hr.

Hrovatin, Radoslav: Sancin, Mirca (1901–1970). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/#slovenski-biografski-leksikon (31. januar 2023). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Primorski slovenski biografski leksikon

SANCIN Mira (Mirca), roj. ŽUPNEK, skladateljica, pianistka, glasb. pedag., r. 3. mar. 1901 v Lj., u. 24. jul. 1970 v Celju. Oče Franjo, okrajni glavar, mati Ana Petrič. V Lj. je obiskovala osn. š. in dva razr. dekl. liceja ter začela pouk klavirja pri skladatelju Josipu Pavčiču. Ko se je družina začasno preselila v Gradec, je tam nadaljevala šolanje in študij klavirja pri Hansu Schmidtu na konservatoriju, po vojni spet v Lj. na konserv. GM pri I. Brezovšku in J. Ravniku, nato ponovno v Gradcu pri H. Krümerju; dipl. izpit opravila v Gradcu 1937. Poučevati je začela 1923 na GM v Celju. Poročila se je z I. Karlom Sancinom (gl. članek), ravn. celjske glasb. š., ki je bil skupaj z A. Michlom njen glavni kompozicijski mentor. Njene skladbe so bile najprej priložnostne, namenjene predvsem gojencem, pozneje se je lotila zahtevnejših kompozicij in se uvrstila med pomembnejše slov. skladateljice. Na glasb. š. v Celju je ostala do 1941 in v vsem tem času tudi koncertirala, nato je nadaljevala s poučevanjem na GM in koncertiranjem v Lj. 20. okt. 1941 je v okviru GM priredila svoj kompozicijski večer. 1945 se je preselila v Trst in odslej živela v Škednju, moževem rojstnem kraju. Najprej je poučevala klavir na GM v Trstu (1945–48), od 1949 do 1963 z možem učila na glasb. šoli pod okriljem Slov. prosv. matice (SPM) in istočasno poučevala klavir na slov. učiteljišču v Trstu (1949–63). V prvih povojnih letih je pogosto koncertirala, nastopala kot pianistka na radiu in spremljala pri klavirju razne soliste. V zadnjih letih se je zaradi bolezni umaknila iz aktivnega življenja. Po smrti sina Maria Sancina, glasbenika, trobentača v Adamičevem orkestru, programista v glasb. ured. Radia Trst A (r. v Celju 25. apr. 1924, u. v Trstu 29. jun. 1970), so jo sprejeli v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu zatem umrla. Pokopana je v Lj. - Uglasbila je vokalna solistična dela: Trenutek (na besedilo J. Murna); Mene ni požela kosa (A. Gradnik); Pomlad je prišla (O. Zupančič); Mamici (H. Rajh); Ljubavna pesem; Begunka; Med nama je vse polno zlatih niti; Nesreča; Rožica in Tih večer ter nekaj skladb za mlad. zbor s klavirjem. V založbi GM v Lj. je izšlo več klavirskih skladb: Iz mladih dni, 6. klav. skladb za mladino. I. in II. zv. (1942); Fantastično kolo (1944); 20 tehničnih vaj za nižjo stopnjo, I. in II. zv. (1944); Vesela mladina, 3 skladbe (1944); Na igrišču, 10 lahkih za mladino (1945). V rkp. je ostalo več klavirskih skladb: Retje, Slavnostna koračnica, Miniature, Uspavanka, Preludi], Mali plesni impromptu ter Vizija in Romanca za violino in klavir. Instrumentirala je Kmečki ples za mali orkester. Posamezne skladbe so izšle v albumih slov. klav. skladb za mladino pri DZS. Posnetek 10 skladb za mladino v avtoričini izvedbi iz 1961 hrani arhiv Dež. sedeža RAI v Trstu.

Prim.: Vprašalna pola, Ods. za zgod. pri NšKT; SBL III, 200 in tam nav. liter.; MuzE 1963, 755; bp, Umrla je slov. glasbenica Mirca Sancin, PDk 25. jul. 1970; L. Rehar, Liki iz naše preteklosti, RAITrstA 3. maja 1975; Demokr., oglasi od 1949 do 1962.

ldt

Debelli Turk, Lida: Sancin, Mirca (1901–1970). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536363/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (31. januar 2023). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine