Slovenski biografski leksikon

Sancin Ivan Karlo (Ivo Karel), violinist, glasb. pedagog, skladatelj in glasbilar, r. 30. okt. 1893 v Škednju pri Trstu. Izhaja iz ljudske godčevske rodbine. Že ded Ivan S. je godel na »bombardino« v godbi Barakoš po semnjih. Trije njegovi sinovi so tudi bili godci:

1. Pepe je godel na »es-trombo«. Dva njegova sinova sta se posvetila glasbi: Josip je sodeloval v domači godbi in bil violončelist, Karlo pa je bil pianist in učitelj v Brežicah.

2. Franc je godel na » bombardino«. Dva njegova sinova sta tudi glasbenika: Anton je pozavnist v orkestru Opere SNG v Lj., Franc pa igra pihalni bas in sodeluje v ljudski prosveti med zamejskimi Slovenci v Buenos Airesu.

3. Ivan (oče Ivana Karla), u. 1917, je godel pihalni bas pri mornariški godbi v Puli. Pozneje je imel v Škednju gostilno, v kateri so se shajali člani tržaškega simfoničnega orkestra Orchestrale triestina. Tako je prišlo do tesnejših stikov med ljudskimi godci S-i in umetno glasb. kulturo, ki so se ji poslej posvečali v vedno večjem številu, med njimi kar trije Ivanovi sinovi: Belizar je operni pevec Mrbu, Dušan poučuje violino na glasb. šoli v Celju, tretji,

Ivan Karlo, je dovršil osn. šolo v domačem kraju, moško učiteljišče (z maturo) pa v Gor. (1909–11). Hkrati je obiskoval tudi šolo Pevskega in glasb. društva v Gor., 1907–14 pa tudi tržaški konservatorij, kjer ga je učil violine prof. Jankovich. Poleg tega je bil v l. 1913–4 učitelj v Škednju in igral v tržaškem simfoničnem orkestru, 1914–9 v vojaški službi. Po vojni je opravil diplomski izpit iz violine pri Humlu v Zgbu in študiral kompozicijo pri Art. Michlu v Gradcu. 1919–22 poučuje violino na konservatoriju GM, igra v orkestru Opere (1. jan. 1919 do 31. avg. 1921) v Lj. Hkrati (1920–3) je soustanovitelj in član godalnega kvarteta Zika (pozneje Československé kvarteto), ki ga sestavljajo: Rihard Zika (I. violina), I. K. S. (II. violina), Ladislav Černý (viola) in Ladislav Zika (violončelo). S tem kvartetom je nastopal najprej po Sji (Ptuj, Lj., Bled, Rogaška Slatina). V jeseni 1921 je odšel z njim na Češko, kjer se je s študijem obsežnega koncertnega repertoarja na gradu Lovčen pri Nymburku pripravljal za koncertne turneje. Po uspešnem koncertu na Dunaju je sledila spomladi koncertna turneja po Jsli in nato po južni Nemčiji. Po velikih uspehih je kvartet dobil povabilo za koncertni nastop na znanem festivalu sodobne glasbe v Donaueschingenu, kjer je izvedel tudi op. 16 P. Hindemitha. Sledi uspešna turneja po Češki. Nato se je S. vrnil v domovino in bil ravnatelj šole GM v Celju (1. sept. 1923–6. apr. 1941). V tem času se je posvetil intenzivneje pedagoškim problemom in dvignil zavod na stopnjo resne glasb. šole. Organiziral in vodil je šolski orkester ter prirejal koncerte. Kot koncertant je posredoval sodobno violinsko literaturo (K. Szymanowski, Sonata op. 9; N. A. Roslavec, Valček, Večerna pesem; O. Respighi, Concerto gregoriano itd.). Zbiral je gradivo za violinsko šolo (7 zv. v rkp.), se posvečal skladateljevanju in napisal nekaj člankov o glasbi v časopisje. L. 1927 je sestavil z Elviro Maršićevo (klavir) in Rudolfom Matzom (violončelo) iz Zgba (S. je igral violino) komorni trio, ki je prirejal koncerte v Celju, Lj., Zgbu, Bgdu itd. Pregnan po okupatorju, je od 1. avg. 1941–31. avg. 1945 bil spet član orkestra Opere in poučeval v šoli GM v Lj. Nato je bil ravnatelj šole GM v Trstu. Kot violinski pedagog je vzgajal več pomembnih violinistov (K. Rupel, M. Bravničar, D. Sancin, M. Logar, M. Viher itd.). — S. si je pridobil sloves tudi kot izdelovalec violin (učil se je pri mojstru Al. Palfnerju v Gradcu). — Kot skladatelj je napisal več del: za violino in klavir Uspavanka, Fantazija; Spominski list za klavir; Slov. serenada za kvartet violin; Celjska suita za mali orkester; Himna Celju (Fran Roš), kantata za sopran solo, mešani zbor in vel. orkester; scenska glasba k Bajki o kresni noči (Helena Rajhova) za soli, mladinski zbor in mali orkester; pesmi: Mars victrix (Al. Gradnik), za glas in godalni orkester; Poziv (Ruža L. Petelinova), za glas in klavir; Zemlji (Al. Gradnik), za mešani zbor itd. — Prim.: likvidacijski listi Uprave SNG v Lj.; Izvestje GM v Lj. in podružnic v Gor.… 1909–10; Maska I (1920–1), 3 (s sliko godalnega kvarteta Zika); Cillier Zeitung 1922, št. 30; Dalibor, Praha 1922, 13; J 1923, št. 3; IS 1925, št. 39 (slika); J 1926, št. 62 in št. 116; 1931, št. 140; Zbori 1927, 56; Dr. J. Mantuani, Katalog razstave, Lj. 1932, 14; SN 1932, št. 51 (s sliko); Zavod za zaščito avtorskih malih pravic, Prijava del 10. avg. 1938; S 1939, št. 176; GM v Lj., Letno poročilo za šol. l. 1942/3, 11; Društvo slov. skladateljev, Prijavnica 1946. Hr.

Hrovatin, Radoslav: Sancin, Ivan Karlo (1893–1974). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536015/#slovenski-biografski-leksikon (13. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine