Prelovec, Zorko (1887–1939)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Prelovec Zorko, glasbenik in skladatelj, r. 11. febr. 1887 v Idriji, u. 25. febr. 1939 v Lj. Ljudsko šolo je obiskoval v Idriji, kjer je bil njegov oče sodni oficial, nižjo gimnazijo v Kranju in Novem mestu, nato prestopil na višjo realko v Idriji in jo dovršil 1908. Z glasbo se je bavil od mladih nog, v dijaških letih ustanavljal dijaške orkestre (sam je igral na gosli) in vodil pevske zbore. Razmere so ga prisilile, da se je moral odreči želji, iti študirat glasbo na Dunaj. L. 1909 je nastopil službo pri lj. Mestni hranilnici, v kateri je v 25ih letih napredoval do načelnika oddelka. V glasbi je bil večinoma samouk, kolikor mu nista dala nekaj pouka Ign. Hladnik v Novem mestu in Iv. Pogačnik v Idriji. V Lj. je pel v zboru GM pod Hubadom, kjer si je razširil glasbeno obzorje. Sam je vodil nekaj časa zbor društva Merkur, 1910–35 pa je bil pevovodja Lj. Zvona. Z zborom Lj. Zvona, ki ga je umetniško zelo dvignil, je dosegel na številnih koncertih v Lj. in drugod po Sloveniji in Jugoslaviji lepe uspehe. Od 1922 je bil prvi pevovodja Zveze slov. pevskih zborov, pozn. Lj. Hubadove župe, zadnja leta njen častni pevovodja. Po njegovi pobudi je pevsko društvo Lj. Zvon začelo 1920 izdajati nove slov. skladbe, 1925 pa mesečnik Zbori, ki mu je bil P. do konca 1934 spreten urednik. Pri Zborih so sodelovali skoraj vsi pomembnejši slov., pa tudi nekateri hrvatski in srbski skladatelji. Zbori so objavljali predvsem svetne, pa tudi cerkvene skladbe, vseh nekaj nad 300; P.-čevih je 16 skladb, deloma zborovskih, deloma za glas s klavirjem. Od 1926 dalje so Zbori imeli tudi književno prilogo z razpravami; članki, dopisi, ocenami in poročili. Mnogo poročil je prispeval urednik sam, ki je o operi in koncertih poročal tudi v druge liste. Kot skladatelj je P. obogatil našo glasbeno literaturo z mnogimi izvirnimi zborovskimi skladbami in samospevi. Zlasti v svojih moških zborih je znal zadeti tiste strune, ki so našemu ljudstvu posebno všeč. V Pesmarici moških zborov (Jugoslov. knjigarna v Lj. 1929) jih je izšlo osem. V zbore je rad vpletal baritonske solistične partije. Priredil je mnogo slov. narodnih pesmi: Album za srednji glas s klavirjem (8 pesmi) in šest narodnih za srednji ali nizki glas s klavirjem (1929). L. 1933 je izdal 15 samospevov za glas s klavirjem, skladbe raznih naših skladateljev, med njimi šest svojih. Med harmonizacijami narodnih je znana njegova Oj Doberdob. L. 1908 je izdal Idrijske narodne pesmi (zal. Delavsko bralno društvo v Idriji). Po njegovi smrti so izšle 1939 Idrijske ljudske pesmi za moški in mešani zbor (izdala Rudarska zadruga). Posebej je izdal več zborovskih skladb; dalje Ave Maria za sopran, mešani zbor in orgle in Mariji Zaplažki za mešani zbor z orglami. Ena njegovih daljših skladb je Lepa Vida za mešani zbor s klavirjem ali z orkestrom, ki so jo pod skladateljevim vodstvom izvajali 1936 na jubilejnem koncertu Lj. Zvona. V CG 1938 je objavljena P.-čeva Mati Žalostna za mešani zbor. Marsikaj je ostalo še v rokopisu. — Prim.: Zbori 1927, št. 9/10; J 1937, št. 37 (s karikaturo) in 1939, št. 49 (s sliko); SN 1939, št. 47 (s sliko); S 1939, št. 48 (s sliko) in 55; CG 1939, št. 3/4; KMD 1940, 45; SPor 1951, št. 193 (s sliko). Pl.

Premrl, Stanko: Prelovec, Zorko (1887–1939). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi458677/#slovenski-biografski-leksikon (16. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine