Slovenski biografski leksikon

Michl Josip, glasbenik in skladatelj, r. 25. febr. 1879 v mestu Slany na Češkem. Dovršil je konservatorij v Pragi (glavni instrument fagot), bil nato vodja šole in zbora Pevskega in glasb. društva v Gorici. Med vojno je bil v vojaški službi, po prevratu ustanovil glasbeno šolo v rojstnem mestu, 1921–5 poučeval na konservatoriju v Lj., 1924 nekaj mesecev vodil zbor GM in orkester orkestralnega društva GM. V Lj. je sestavil glasbeno oblikoslovje (rokopis pri GM). Izmed njegovih skladb so med Slovenci znane tele: »Atila in ribič« in »Sokratova smrt« (baladi za moški zbor), »Človeka nikar« (za bariton in klavir, GM 1909), »Nezakonska mati«, »Pevcu«, Prešernov napis na velikem zvonu pri Sv. Joštu (samospevi). Pl.

Premrl, Stanko: Michl, Josip (1879–1959). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi364930/#slovenski-biografski-leksikon (9. december 2022). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 5. zv. Maas - Mrkun. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1933.

Primorski slovenski biografski leksikon

Michl Josip, glasbenik in skladatelj, r. 25. febr. 1879 v mestu Slany na Češkem. Konservatorij je opravil v Pragi. 1902 je prišel v Gor. kot zborovodja Pevskega in glasb. društva, ki je bilo ustanovljeno leto prej. Prevzel je obenem vodstvo glasb. š. društva, kjer je učil violino, solo-petje in teorijo. Iz njegove š. so prišli skladatelji M. Bravničar, V. Prinčič in B. Šček, violinist K. Sancin, tenorist J. Rijavec, dirigent A. Neffat. Za glasbo je navdušil dirigenta in organizatorja S. Kumarja. V kompozicijo je uvedel skladatelja K. Pahorja. M. je bil osrednja glasb. osebnost na Gor. do prve svet. vojne. Zbor je pripravil za vokalno instrumentalne nastope, kjer je izvajal tudi zahtevnejše skladbe, kakršna je npr. Dvoržakova Stabat Mater. V Gor. je tudi zložil nekaj tehtnih zborov in samospevov. Med vojno je bil v vojaški službi. Po vojni je ustanovil glasb. š. v rojstnem mestu. Med 1921–25 je poučeval na konservatoriju v Lj. 1924 je nekaj časa vodil zbor GlasbM in orkester orkestralnega društva GlasbM. V Lj. je sestavil glasbeno oblikoslovje (rokopis je pri GlasbM). Izmed njegovih skladb so med Slovenci znani baladi za moški zbor Atila in ribič ter Sokratova smrt na Aškerčeva teksta, samospev Človeka nikar na Gregorčičevo besedilo in Nezakonska mati, Da jo ljubim, Pevcu ter Napis na velikem zvonu pri Sv. Joštu na Prešernova besedila, ki jih je izdala GlasbM v Lj. 1921. Po letu 1925 se je vrnil na Češko in se je za njim izgubila sled.

Prim.: SBL II, 112; Jelerčič, 97–99 in pass.; podatki glasbenika Sama Vremšaka.

Har.

Harej, Zorko: Michl, Josip (1879–1959). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi364930/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (9. december 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine