Čadež, Franc (1882–1945)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Novi Slovenski biografski leksikon

ČADEŽ, Franc (Fran Čadež), fizik, meteorolog, srednješolski profesor (r. 8. 12. 1882, Kranj; u. 18. 3. 1945, Ljubljana). Oče Franc Čadež, davčni uradnik, mati Neža Čadež, r. Demšar. Sinova Vladimir Čadež, gradbeni inženir, in Marjan Čadež, meteorolog, vnuki Vladimir Čadež, fizik, Andrej Čadež, astronom in astrofizik, Iztok Čadež, atomski fizik, in Matjaž Čadež, fizik, podjetnik.

Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki (1889–1893), nižjo gimnazijo (1893–97) in višjo gimnazijo (1898–1902) pa v Ljubljani. Maturiral je julija 1902 na prvi državni gimnaziji v Ljubljani (K. k. Erstes Staatsgymnasium zu Laibach). Na dunajski univerzi se je najprej vpisal na študij prava, nato pa se je odločil za naravoslovje ter študiral matematiko in fiziko. Študij je zaključil z doktoratom z disertacijo s področja meteorologije (promocija je bila 6. julija 1906) in konec januarja 1907 opravil še usposobljenostni izpit za pouk matematike in fizike na gimnazijah in realkah s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Potem ko je dobrega pol leta opravljal delo asistenta pri Centralnem zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju, je od jeseni 1907 na srednjih šolah poučeval matematiko in fiziko. Najprej je bil eno leto suplent na II. državni gimnaziji v Ljubljani, nato deset mesecev na učiteljišču v Kopru in nekaj več kot dve leti (1909–12) na državnem učiteljišču v Ljubljani. Od novembra 1911 do sredine septembra 1915 je bil zaposlen kot suplent na državni gimnaziji v Gorici, 1915–18 pa na realki v Idriji, od septembra 1916 kot učitelj. Po vojni je bil nastavljen za profesorja na realki v Ljubljani, vendar je bil že v začetku marca 1919 imenovan za vodjo novoustanovljenega Zavoda za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani (ZMG). Tam je ostal do novembra 1921, ko je Zavod prevzela univerza, sam pa se je posvetil profesorskemu delu na realki. S šolskim letom 1925/26 je bil premeščen na II. državno realno gimnazijo v Ljubljani, kjer je do predčasne upokojitve 1932 poučeval matematiko in fiziko. Po upokojitvi je še kakšno leto ali dve honorarno poučeval matematiko na zasebni ženski gimnaziji in tudi učiteljski šoli uršulink v Ljubljani. Po družinskem izročilu je bil družaben in duhovit človek, priljubljen med dijaki in v javnosti. O njem je krožilo veliko anekdot, rad je igral šah (sodeloval je na turnirjih, ki jih je prirejal ljubljanski šahovski klub) in hodil v gore (od 1909 je bil član Slovenskega planinskega društva).

Že kot srednješolec se je zanimal za naravoslovje, predvsem za meteorologijo in astronomijo. 1908 je pri Slovenski Šolski Matici v Ljubljani izšla njegova razprava Skrivnost radioaktivnosti, eno prvih del s to tematiko na Slovenskem. O njej je 1910 pohvalno oceno z opozorilom na nekaj pomanjkljivosti v Popotniku objavil gimnazijski profesor in šolnik Franc Vajda. V reviji Veda, dvomesečniku za znanost in kulturo, je Čadež 1915 objavil prispevek o vlogi naravoslovja in tehnike v vojni; v njem razlaga delovanje strelnega orožja in eksplozivnih sredstev. Krajše zapise je objavljal tudi v drugih slovenskih časopisih, npr. o vremenu v ljubljanski Domovini in o elementu radiju v Jutru, oboje 1921. Kot vodja ZMG je skupaj s Ferdinandom Seidlom po prvi svetovni vojni organiziral opazovanje vremena in potresnih pojavov v Ljubljani in okolici. Z Dunaja je tedaj za zavod nabavil nekaj merilnih instrumentov. Kasneje je v tujini pridobil dva patenta za svoje izume: 1927 v Avstriji za barometer (Luftdruckmesser) in 1931 v Nemčiji za merilnik sprememb zračnega tlaka (Lufdruckänderungsmesser). Po podatkih iz družinskega kroga je sodeloval tudi pri snovanju meteorološke postaje na Kredarici in zagovarjal postavitev postaje na Kumu. V dvajsetih letih 20. stoletja je imel v organizaciji različnih društev po več slovenskih krajih javna predavanja o vremenu, vesolju in astronomiji, potresih in drugih zemeljskih katastrofah, pa tudi o elektriki, radioaktivnosti, Einsteinovi teoriji ipd. Zanimal se je za radiofonijo in druge tehnične novosti ter o njih predaval, npr. o brezžičnem telegrafu in telefonu decembra 1924. V začetku istega meseca je v Unionski dvorani sodeloval pri (prvem) radijskem prenosu koncertov iz tujine in bil junija 1925 imenovan v upravni odbor novoustanovljenega Radiokluba. Okrog novega leta 1933 so na Radiu Ljubljana predvajali serijo njegovih polurnih predavanj o vremenu. Vseh predavanj je bilo šest, v rokopisu so v družinskem arhivu ohranjeni zapisi prvih štirih predavanj (o fiziki zemeljske atmosfere, o zračnem pritisku, o temperaturnih spremembah v zemeljski atmosferi in o vetrovih).

Dela

  • Skrivnost radioaktivnosti, Ljubljana, 1908.
  • Naravoslovje, tehnika in vojna, Veda, 5, 1915, 1–4, 65–66.
  • Poziv, Učiteljski tovariš, 7. 5. 1919 (soavtor Ferdinand Seidl).
  • Kakšno bo jutri vreme? (zadnji del), Domovina (Ljubljana), 18. 3. 1921.
  • Radij, Jutro, 27. 11. 1921, Priloga št. 280.
  • Prepis predavanj prof. dr. Franca Čadeža na Radiu Ljubljana, 25 str. (hrani Iztok Čadež).

Viri in literatura

  • Družinski arhiv (posredovali vnuki).
  • SBL.
  • Osebnosti, Ljubljana, 2008.
  • Alojz Cindrič: Študenti s Kranjske na dunajski univerzi 1848–1918, Ljubljana, 2009.
  • Jahrbuch des höheren Unterrichtswesens in Österreich (1908–1913).
  • Staleži šolstva in učiteljstva v Sloveniji, Ljubljana, 1921, 1923, 1928.
  • Planinski vestnik, 1909, 143 (novi člani), 1911, št. 6 (seznam članov).
  • Jutro, različne novice 1920, 1921, 1923, 1924, 1925.
  • Domovina (Ljubljana), različne novice 1923 in 1924.
  • Slovenski narod, različne novice 1923, 1924, 1925, 1926, 1927, 1933 in 1940.
  • »Radio Ljubljana« ‒ Ilustrirani tednik za radiofonijo, 4, 1932, št. 49, 50, 51 in 52 ter 5, 1933, št. 1.
  • Franc Vajda: Dr. Fran Čadež : Skrivnost radioaktivnosti. 1. zvezek poljudnoznanstvene knjižnice, katero izdaja Slovenska Šolska Matica, Popotnik, časopis za sodobno pedagogiko, 31, 1910, št. 4, 119–122.
  • Dedomir Klinc, Janez Strnad: Skrivnost radioaktivnosti, Presek, list za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje, 10, 1982/83, 211–213.
  • Jože Rakovec: Sto let od ustanovitve Zavoda za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani, Vetrnica, glasilo Slovenskega meteorološkega društva, 11, 2018, 11–18.
  • Digitalna knjižnica Slovenije: Poročila za osnovno šolo Škofja Loka (1889/90–1892/93), c.k. državno nižjo gimnazijo v Ljubljani (1893/94–1896/97), c.k. državno višjo gimnazijo v Ljubljani (1898/99–1901/02) in Izvestja II. državne realne gimnazije v Ljubljani (1918/19–1929/30) (januar 2019).
Hladnik, Milan: Čadež, Franc (1882–1945). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi163706/#novi-slovenski-biografski-leksikon (11. november 2019). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Slovenski biografski leksikon

Čadež Fran, fizik, r. 8. dec. 1882 v Kranju. Gimn. je dovršil v Lj. 1902, na Dunaju študiral matematiko in fiziko (promov. 1906), bil asistent na centralnem meteorološkem zavodu tam (1907), suplent na. II. drž gimn. v Lj., v Kopru, na lj. učiteljišču, drž. gimn. v Gorici, realki v Idriji, od 1918 je prof. na lj. realki. Napisal je poljudno-znanstveno razpravo »Skrivnost radioaktivnosti« (Slov. šolska mat. 1908) ter priobčeval strokovne članke v Notranjcu, SN, lj. Domovini, Jutru (predvsem o meteorologiji) in Vedi (1915: Naravoslovje, tehnika in vojna). *

Uredništvo: Čadež, Franc (1882–1945). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi163706/#slovenski-biografski-leksikon (11. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine