Primorski slovenski biografski leksikon

Čadež Marijan, meteorolog, univerzitetni profesor, r. 7. sept. 1912 v Gor. Osn. š., gimn. in U je obiskoval v Lj., kjer je diplomiral 1936. Profesorski izpit napravil 1940, doktoriral 1942 na podlagi disertacije Vpliv turbolence na postanek in razvoj inverzij ter na razvoj O-izotermij (delo izšlo v Razpravah AZU, matematično-prirodoslovni razred. II., tudi kot posebni odtis, str. 481–501). Od 1938–39 je bil najprej kontraktualni, potem redni suplent na gimn. v Prizrenu, nato v Celju 1939–41. Med vojno bil na raznih lj. gimnazijah, deloma tudi brez službe. Od 1944 na Zavodu za meteorologijo in geodinamiko v Lj., nato na Kmetijskem znanstvenem zavodu. Kasneje poklican v Bgd za pomoč pri organizaciji novoustanovljene Zvezne uprave hidrometeorološke službe. Tu delal od 1947 do 1956, ko je postal izredni prof. za teoretično meteorologijo. Upravnik aerološkega observatorija. Istočasno je od 1947 do 1953 honorarno predaval na hidromteorološki š. v Bgdu in sicer predmet fizika atmosfere. Od 1948 je bil izbran za honorarnega učit. za predmet teoretična meteorologija, od 1951 pa še za predmet analiza in prognoza vremena. Od 1956 je šef metereološko-klimatološkega zavoda na prirodno-matematični fakulteti. Obsežno je njegovo organizacijsko delo na področju ustanavljanja in oblikovanja šol in pouka meteorologije ter meteorološke službe Jsle. Pomagal je postaviti prvi program te službe, predvsem skrbel za unifikacijo navodil, obrazcev, instrumentov in vremenskih hišic. Veliko se je posvečal sistematični znanstveni obdelavi razvoja vremena Jsle. Predlagal in dosegel je, da se vreme obdeluje po sistemu statistike fenomenov in vremenskih tipov, in to beleži na posebnih obrazcih. Kasneje je na Mednarodnem centru za raziskovanje meteorologije Mediterana dosegel, da se isti obrazci od 1957 vpeljejo na vseh standardnih postajah na področju Mediterana. Udeležil se je številnih kongresov in podobnih sestankov doma in v tujini. Od 1951 je član aerološke komisije Svetovne meteorološke organizacije; od 1956 kot prvi Jugoslovan član Kraljevskega meteorološkega društva Velike Britanije. Vrsto let je bil izbran v upravni odbor Meteorološkega kluba v Beogradu, bil njegov prvi predsednik. 1957 izbran za preds. novoustanovljenega Meteorološkega društva Srbije. Od 1951 do 1956 glavni ur. Vesnika hidrometeorološke službe, ur. je pravtako dva letnika Godišnjaka Aerološke opservatorije, član uredništva Zbornika razprav (izd. Meteorološka služba Slovenije). Od 1956 je sekretar meteorološke podkomisije nacionalne komisije za geofizično leto. Vse to bogato meteorološko delo je posledica velike ljubezni in zanimanja za meteorologijo, ki jo je podedoval od očeta dr. Franca Čadeža. Že kot dijak je Č. skonstruiral ombrograf in anemograf; za zadnjega prejel nagrado lj. mestne občine. Vsega skupaj je objavil nad 80 znanstvenih razprav, tako doma kakor v tujini. Sodeloval je pri naslednjih tiskih: Kronika slovenskih mest (1936, 1939), Metereologische Zeitschrift (1939, 1940), PV (1941), Gore in ljudje (1946), Astronomska i meteorološka saopštenja (1947–49), Publikacije Zvezne uprave hitrometeorološke službe FLRJ (1949, 1950, 1954), Godišnjak aerološke opservatorije (1953, 1956), Večje število prispevkov je objavil v nemških, angleških, francoskih meteoroloških glasilih in zbirkah. Izdal je knjigo Fizika atmosfere, Beograd.

Prim.: Objave univerze v Ljubljani, št. 8, 1957, 47–9; Kokole, 82; Kojeko 2, 159.

Brj.

Brecelj, Marijan: Čadež, Marijan (1912–2009). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1006160/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (14. november 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine