Novi Slovenski biografski leksikon

ČADEŽ, Vladimir, gradbenik (r. 11. 6. 1911, Ljubljana; u. 18. 10. 1994, Ljubljana). Oče Franc Čadež, fizik, meteorolog, srednješolski profesor, mati Fanči Čadež, r. Biber. Brat Marjan Čadež, meteorolog, univerzitetni profesor, sinova Andrej Čadež, astrofizik, in Matjaž Čadež, fizik, podjetnik, nečaka Vladimir (Mišo) Čadež, fizik, in nečak Iztok Čadež, atomski fizik.

V Ljubljani je obiskoval realko (1922–29) in študiral gradbeništvo na Tehniški fakulteti, kjer je 1936 diplomiral. Izpit za pooblaščenega inženirja je opravil 1940 v Beogradu. 1936 se je zaposlil v gradbenem podjetju Dukić in drug, kjer je vodil adaptacijo mostu v Vevčah, projektiral armirani betonski bunker za zalivalni material v Trbovljah, bil gradbeni vodja sektorja na progi Šentjanž–Sevnica, projektiral povečanje Cementarne v Trbovljah s kompletnim projektom za velike cementne silose. 1939–41 je kot tehniški in prodajni referent v Jeklarni na Ravnah vpeljeval uporabo visokovrednega jekla za ojačeni beton. Na začetku druge svetovne vojne je bil mobiliziran, na bolgarski meji je doživel kapitulacijo Jugoslavije in se vrnil v Ljubljano. Od avgusta 1941 je bil v službi pri hidrotehniškem oddelku italijanskega Visokega komisariata, od oktobra 1942 do oktobra 1945 pa je bil asistent pri Miroslavu Kasalu na Tehniški fakulteti v Ljubljani (za predmeta Gradbena tehnika in Ojačeni beton).

Po osvoboditvi se je za kratek čas zaposlil v osvobojenem Trstu, zatem pa (1945–47) v Ljubljani na Ministrstvu za industrijo in rudarstvo kot delegat Izvršnega sveta za prevzem in obnovo Štajerske železoindustrijske družbe v Zrečah (danes Unior) in Železarne Muta (danes Gorenje). 1947–53 je bil zaposlen pri Gradisu kot pomočnik šefa gradbišča Litostroj v Ljubljani ter kot šef gradbišč elektrarne Šoštanj in rudnika Velenje. Na Mestnem ljudskem odboru v Ljubljani je bil od 1953 sprva šef gradbene inšpekcije, nato načelnik tajništva za gradbeništvo in proizvodnjo gradbenega materiala. 1959–69 je bil na republiškem sekretariatu za industrijo in obrt pomočnik sekretarja za industrijo in obrt (nazadnje pomočnik sekretarja za gospodarstvo). V tem času je organiziral sektor za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala (1961 je dal pobudo za izdelavo sodobnih predpisov za gradnjo objektov na potresnih območjih, ki so bili v Sloveniji sprejeti še pred potresom v Skopju 1963; 1964 so bili ti predpisi z manjšimi dopolnitvami uveljavljeni za celotno Jugoslavijo). Od 1969 do upokojitve 1980 je bil vodja, nato direktor poslovnega združenja GAST, ki so ga za koordinirano gradnjo avtocest v Sloveniji ustanovila podjetja Gradis, Slovenija ceste in Primorje Ajdovščina.

Bil je pobudnik ali organizator več pomembnih akcij, npr. priprave prvih predpisov za potresno varno gradnjo (1961), organizator slovenskih podjetij za obnovo Skopja po potresu 1963 (izgradnja naselja Vlaje in obnova zgradb v občini Idadije, sanacija objektov; bil je tudi odgovoren za pravočasno izvedbo del, ki jih je prevzela Slovenija). 1968 je organiziral simpozij o gradnji avtoceste Šentilj−Nova Gorica.

O gradnji avtocest, gradbeni zakonodaji in drugih vprašanjih gradbeništva je napisal več kot sto člankov in poročil, večinoma za Gradbeni vestnik, Gospodarski vestnik in Naše gradjevinarstvo (Beograd), mdr. Osnove za perspektivni program razvoja gradbeništva in industrije gradbenega materiala (Gradbeni vestnik, 1964). Deloval je v Zvezi gradbenih inženirjev in tehnikov (ZGIT) Slovenije, 1967–70 je bil predsednik, 1970–74 podpredsednik. Na Zavodu za raziskovanje materiala in konstrukcij v Ljubljani je bil več let predsednik upravnega odbora, bil je v uredniškem odboru revij Gradbeni vestnik (1963−93) in Naše gradjevinarstvo (1973–91), pri Enciklopediji Slovenije je bil urednik za gradbeništvo in avtor številnih gesel.

Prejel je red dela I. stopnje (1952), red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem (1963), red republike s srebrnim vencem (1980), 1970 je bil prejet med častne člane ZGIT Slovenije, 1971 pa med častne člane ZGIT Jugoslavije.

Viri in literatura

  • Arhiv SBL, osebna mapa.
  • ES.
  • C[iril] S[tanič]: Vladimir Čadež − šestdesetletnik, Gradbeni vestnik, 20, 1971, št. 5, 153.
  • Sergej Bubnov: Inž. Vladimir Čadež − sedemdesetletnik, Gradbeni vestnik, 30, 1981, št. 5, 120.
  • Svetko Lapajne: Inž. Vladimir Čadež − osemdesetletnik, Gradbeni vestnik, 40, 1991, št. 7/8, 189.
  • Sergej Bubnov: Dipl. inž. Vladimir Čadež, Gradbeni vestnik, 43, 1994, št. 11/12, 252–253 (nekrolog).
Lapajne, S., Uredništvo: Čadež, Vladimir (1911–1994). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023400/#novi-slovenski-biografski-leksikon (24. oktober 2020). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: Spletna izd.. Ur. Barbara Šterbenc Svetina et al. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine