Slovenski biografski leksikon

Cvek Leopold, učitelj in skladatelj, r. 9. nov. 1814 v Idriji, u. 2. sept. 1896 v Lj. Obiskoval je »glavno šolo« v Idriji, tam se tudi učil več let glasbe (gosli, orgle, flavto) pri organistu Viktorinu Kobalu. Na lj. »vzorni glavni šoli« je dovršil 6mesečni tečaj (1836). Služboval je kot učiteljski kandidat v Idriji 1836–7, kot učitelj, organist in cerkovnik v Črnem vrhu nad Idrijo 1837–40. 1838 je napravil konzistorijalni učiteljski izpit, nato je služboval malo časa kot pomožni učitelj v Senožečah, 1840 nastopil kot učitelj, organist in cerkovnik služba v Dolu pri Lj. (do 1843), isto službo opravljal na Vrhniki (1843 do 1849) in v Cerkljah pri Kranju (1849–54). Od 1855 do 1874 je bil zopet organist na Vrhniki, 1874–9 v Lj. pri sv. Petru. Tega leta je bil na lastno prošnjo upokojen. Služil pa je še potem kot pomožni učitelj in organist v lj. prisilni delavnici (1884–92). 1854 je bil od lj. konzistorija imenovan za vzornega učitelja. V tisku so izšle sledeče C.-ove skladbe: Napevi k pesmam za cerkev, šolo in kratek čas (Celovec 1855); Napevi za svete pesmi; 12 cerkvenih pesmi; 5 božičnih pesmi. Napevi C.-ovih pesmi so lepi, v značaju slov. nar. pesmi; tudi harmonizacija je, dasi v prvih dveh zbirkah v mnogočem pomanjkljiva, vendar zanimiva in izrazita. V rokopisni ostalini se nahaja še ta in ona pesem in nekaj skladeb z lat. besedilom: dva zelo kratka Te Deum; 1 Veni s. Spiritus; 1 Ecce sacerdos, 3 lat. maše (Missa in C, Missa in F, Missa in G), 10 Tantum ergo v dveh zbirkah, Gradual in ofertorij za Vnebohod Gosp. Imajo tudi C.-ov podpis (L. Zweck), a o teh skladbah kakor tudi o še eni lat. Maši (Missa in D z letnico 1836) ni mogoče z gotovostjo trditi, ali so C.-ove ali si jih je samo prepisal. Nekaj C.-ovih pesmi je ponatisnjenih v novejših zbirkah, n. pr. v Sicherl-Premrlovih Božičnih, Velikonočnih, v Holmarjevi Pesmarici Slava Bogu (Cleveland 1921). Pl.

Premrl, Stanko: Cvek, Leopold (1814–1896). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi163084/#slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925.

Primorski slovenski biografski leksikon

Cvek Leopold, učitelj in skladatelj, r. 9. nov. 1814 v Idriji, u. 2. sept. 1896 v Lj. Obiskoval je glavno š. v Idriji. Prve glasbene nauke je dobival pri organistu Viktorinu Kobalu (flavta, violina, orgle). 18-leten je prejel spričevalo o dovršenem študiju (1832). Obiskoval je nato 6-mesečen tečaj na »vzorni šoli« v Lj. 1836 je nastopil službo na idrijski osn. š. kot učit. pripravnik. V letih 1837–40 je služboval kot učitelj, organist in cerkovnik v Črnem vrhu nad Idrijo. Nato je opravil konzistorialni izpit in bil imenovan za učit. pomočnika v Senožečah (1840), a že istega leta imenovan za učit., org. in cerk. v Dolu pri Lj.; 1843–49 je služboval na Vrhniki. 1849 postal stalni učit., org. in cerk. v Cerkljah na Gorenjskem. 1855 je bil na lastno prošnjo spet premeščen na Vrhniko. 1874 se je preselil na predmestno šolo pri Sv. Petru v Lj. in bil 1879 upokojen. Služboval je potem kot pomožni učitelj in organist v lj. prisilni delavnici (1884–92). V tisku so izšle sledeče njegove zbirke: Napevi za svete pesmi (Blasnik, 1851), Napevi za šolo, cerkev in kratek čas (Celovec, 1855), 12 cerkvenih pesmi (Giontini, 1872), Pet božičnih pesmi (1878). V rokopisu so ostale njegove cerkvene skladbe z lat. besedilom: Missa in C, Missa in F, Missa in D, Missa in G, 2 Tedeuma, Veni Sancte Spiritus, 10 Tantumov. V slov. skladbah se C. precej oslanja na narodno pesem, pozna pa se mu tudi vpliv nemških pesmaric. V cerkvenih skladbah je čutiti odsev posvetne glasbe, pozneje tudi težnjo (po Hoffbauerjevem načelu) po novem cerkvenem duhu v nabožni glasbi. Harmonska struktura je še v bistvu klasicistična. Njegov kompozicijski stavek je preprost, a tehnično in oblikovno precej dognan. Najbolj popularna in obenem najbolj dovršena ter kompozicijsko razvita je božična Raduj, človek moj. Latinske skladbe so manj dovršene. Glede lat. maš je še odprto vprašanje, ali so njegove ali jih je on samo prepisal.

Prim.: SBL I, 87–88; Rakuša, Slov. petje v preteklih dobah, Lj. 1890; D. Cvetko, Stoletja slov. glasbe, Lj. 1964, 196, 202; D. Cvetko, Zgodovina slov. glasbe, III; S. Trobina, 94, 266; Arko, Idrija, 242; IdrR 1956, 60 (J. Grilc).

Ren.

Rener, Milko: Cvek, Leopold (1814–1896). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi163084/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine