Carli, Srečko (1852–1878)

CARLI, Srečko (Srečko Zarli, Feliks Carli/Zarli), učitelj, cerkveni glasbenik, zborovodja, skladatelj (r. 17. 11. 1852, Tolmin; u. 5. (ali 6.) 3. 1878, Tolmin). Oče Luka Zarli, trgovec, mati Marija Zarli, r. Gabrščik. Brat Alojzij Zarli, župnik, pisatelj.

Carlijevo šolanje je bilo neredno; najprej se je šolal kot samouk, nato pa na pripravnici v Gorici. Po koncu študija je bil zaradi izrednih študijskih uspehov takoj postavljen za učitelja na novoustanovljeni pripravnici v Kobaridu. Med njegovimi učenci je bil tudi skladatelj Hrabroslav Volarič, katerega je ob rednem pouku poučeval tudi osnove teorije glasbe in klavir. Ob učiteljskem delu je deloval kot zborovodja in cerkveni glasbenik. V Kobaridu je vodil cerkveno petje in čitalniški zbor Slavci. Umrl je za tuberkulozo po dolgotrajnem bolehanju.

O Carlijevem cerkvenoglasbenem in zborovodskem delovanju je malo podatkov. Verjetno je bilo usmerjeno v zagotavljanje čim kakovostnejšega izvajanja običajnega repertoarja popularnih cerkvenih in posvetnih pesmi. Med sodobniki je veljal za dobrega zborovodjo. Njegov skladateljski opus je izredno skromen. Največ odmeva je imela uglasbitev besedila Petra Podreke, ki je pod različnimi naslovi (Slavjanka, Slavjanka na Beneškem, Beneška Slovenka, Jaz nisem Talijanka; 1877) sredi sedemdesetih let 19. stoletja postala del standardnega repertoarja narodnobuditeljskih pesmi na Primorskem. Danes je ohranjena le v takrat priljubljenem slogu salonske glasbe komponirana mazurka za klavir z naslovom Slavjanka (1878). Izgubljena je tudi skladba Ptici za mešani zbor, ki je bila izvedena na taboru v Kobaridu 1878.

Carli Srečko (v rojstni knjigi Zarli), učitelj, pevovodja in skladatelj, r. 17. nov. 1852 v Tolminu, u. 5. marca 1878 pt. Oče Luka Zarli je bil trgovec in trikrat poročen, iz drugega zakona z Marijo Gabrščik iz Tolmina sta bila med osmimi otroki Srečko in Alojzij, poznejši župnik in pisatelj (gl. čl.). V Gor. je dovršil učiteljišče ter poučeval v Kobaridu. Na pripravljalnici za učit. je učil Hrabroslava Volariča glasbeno teorijo in klavir. Vodil je tudi čitalniški pevski zbor (kobariški Slavci) in 1877 uglasbil v tempu mazurke Slavjanko na Beneškem Petra Podreke pod naslovom Slavjanska mazurka. Prvič so jo peli na prireditvi kobariške čitalnice 15. jul. 1877 (Soča 27. jul. 1877), isti zbor jo je zapel tudi v Tolminu 19. avg. istega 1. (Soča 31. avg. 1877). Uglasbil je tudi Ptici za mešani zbor. Umrl je za jetiko.

Prim.: Žpk arh. Tolmin; osmrtni članek v Soči 14. marca 1878; Gabršček I, 191, 204, 263; Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, III., Lj. 1960, 272; Branko Marušič, Prispevek k biografiji Petra Podreke, JKol 1970,196–202; TolmZb 1975, 277.

Jem.