Primorski slovenski biografski leksikon

TROBINA Justina, prof. glasbe in solo petja, koncertna solistka in pevovodja, r. 19. jun. 1906 v Bovcu, u. 29. nov. 1980 v bolnišnici Topolščica-Šoštanj. Oče Martin, finančni preglednik, mati Helena Pokleka, gospodinja, brat Stanko (gl. čl.). Osn. š. je začela v Krminu in končala v Mrbu. V Celju je dovršila meščansko šolo (1919–23), v Mrbu učiteljišče in maturirala 1926. 1. sept. 1927 je bila nastavljena na dekliško osn. š. v Celju. Medtem je študirala in absolvirala šolo GM v Mrbu, igrala klavir in violino in gojila solo petje. V jeseni 1931 je odšla na Konservatorij v Lj. in študirala poleg drugega kot glavni predmet solo petje pri Juliju Betettu in Angeli Trost; diplomirala je z odliko 1936. Po diplomi je bila 1936 nastavljena na učiteljišču v Mrbu kot prof. glasbe in solo petja. Tu je ostala do nem. zasedbe, ko se je vrnila domov v Šoštanj in se preživljala s poučevanjem klavirja. Zaradi lepega, čistega in osvajajočega liričnega soprana, velike pevske nadarjenosti, absolutnega posluha in petletnega šolanja se je hitro uveljavila že na začetku svojega umet. dela v Mrbu (1936–41), ko je kot koloraturna solo pevka nastopala na koncertih v cerkvah in dvoranah. Pela je od ljud. pesmi do opernih arij, umetne solistične skladbe od baroka dalje, tuje in domače. Velikokrat je nastopila z religioznimi samospevi, npr. J. S. Bach, Moje srce, raduj se (arija iz Binkoštne kantate); W. A. Mozart, Ave verum; L. Cherubini, Ave Maria; Max Reger, Marijina uspavanka; A. Bruckner, Ave Maria; R. Schumann, Iz mojih solz; izmed domačih pa B. Ipavec, V spominsko knjigo, Oblaku, Ciganka Marija; D. Jenko, Dve utvi; Hr. Volarič, Oj rožmarin, Dekliška tožba; Fr. S. Vilhar, Mornar, Ukazi, Nezakonska mati, Kam? itd. - Po vojni je ostala zaradi bolehnosti staršev v Šoštanju in nadaljevala s poustvarjalnim glasb. delom najprej na osn. š. in gimn., nato kot glasbenik in pedagog na novi Glasb. šoli od ustanovitve 1956 do smrti; tu je bila tudi ravn. Ves čas je vodila pevske zbore: moški zbor, mešanega, dva žen. zbora (dekliškega 26 let) in dva mladinska; tri leta pred smrtjo je vodila še zbor upokojencev. Vse zbore je pripeljala na vrh glasb. dosežkov. Prirejala je številne koncerte po vsej Sji in na tekmovanjih dosegala prvo mesto. Bila je ena največjih glasb. umetnic, delala je »s srcem in veseljem in z odličnimi pedagoškimi prijemi vzgojila celo vrsto prijateljev glasb. umetnosti kakor tudi aktivnih glasbenikov« (ravn. Glasb. šole Velenje-Šoštanj 2. dec. 1980). - Napisala je nekaj strok. knjig in razprav: Vzgoja poklicnega pevca (Lj. 1941) je teoretični in praktični nauk o solo petju z risbami, notnimi sistemi in vajami; Kratek pregled razvoja vokalne glasbe (Šoštanj 1965) je v odlomkih podan razvoj, vrste, šole, izvajanje od starih kultur do sodobnosti pri Slov., Hrv. in Srbih; Vzgoja solopetja (skripta) je priročnik za pouk solo petja; Tehnika petja (skripta) o petju v praksi, namenjena pevovodjem. Napisala je tudi več glasb. člankov in kritičnih dopisov v glasb. revije in časopise. - Ob glasbi je gojila še likovno umetnost: risbe, slike, gobelini in razne umetnostne pisave. Na gimn. je poučevala tudi risanje. - Za glasbeno-pedagoško delo in številne koncerte je dobila veliko pohval, priznanj, nagrad, odličij, 1964 Kajuhovo nagrado za življenjsko delo glasb. poustvarjanja, ob 70-letnici priznanje z diplomo Republ. komiteja za vzgojo in izobraževanje (1976). - Kulturno aktivna je bila tudi njena mlajša sestra Erna (r. 1911 v Bračanu nad Krminom - u. 1970 v Šoštanju), ki je bila po poklicu učiteljica, študirala pa je dramatiko, glasbo in likovno umetnost.

Prim.: Obširen življenjepis z bibliografijo in liter. brata Stanka 26. mar. 1985 (arh. PSBL); P. M., 30 let pevovodskega dela J. T., Celjski tednik 1. jun. 1956; St. Trobina, Jubilej prof. J. T., Delo 18. jun. 1966; Isti, J. T. (1906–1980), CG 1981, št. 1–2, 30; V. Kojc, J. T., Delo 19. dec. 1980 s sl.

Jem.

Jevnikar, Martin: Trobina, Justina (1906–1980). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950520/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (26. februar 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine