Primorski slovenski biografski leksikon

SEDEJ Josip, odvetnik, publicist, r. 15. mar. 1899 v Cerknem, u. 1. maja 1977 v Zgbu. Oče Anton, kmet, mati Marjana Rojc, gospodinja. Izhaja iz družine pri Anžigovčevih in tako je bil nadškof dr. F. B. Sedej njegov stric; oče je bil napreden gospodarstvenik in je daroval zemljišče za stavbo Gospodarskega doma 1902 (še stoji), mati pa je zgodaj ovdovela in (tudi) s pomočjo strica skrbela za rast in vzgojo 10 otrok. Osn. š. je obiskoval v Cerknem (1904–09), pripravnico in pet razr. nem. gimn. (1909–15) je napravil v Gor., dva razr. gimn. in »vojno« maturo pa na prvi drž. gimn. v Lj. (1915–17). Na svoj 18. rojstni dan je bil poklican k vojakom, naslednje leto (1918) pa poslan na tirolsko fronto, kjer je prišel v it. ujetništvo in se prek Trsta vrnil domov v Cerkno šele 1919; še isto leto se je skrivaj napotil v Jslo v Zgb, kjer je študiral na Pravni fak. (1919–23) in 1923 doktoriral iz obojega prava. V Zgbu je služboval kot odvet. koncipient od 1923 do 1927, ko je postal samostojen odvetnik in je potem to službo opravljal do 1974. V Zgbu se je poročil z Miro Mahin in imel z njo sina, ki je umrl kot mlad zdravnik, ter hčerko, ki je postala inž. kemije. Na neki način je nadaljeval tradicijo zgb. Cerkljanov, saj je bil stric njegove matere dr. Anton Rojc (gl. čl.) že v prejšnjem stol. pomembna pravniška osebnost v Zgbu. S. je bil znana osebnost slov. in hrv. družbe v Zgbu ter spoštovan med kolegi, saj je bil 15 let član discipl. sodišča, več let pa tudi preds. discipl. sveta hrv. odvetnikov. Z uspehom si je prizadeval za sodelovanje odvet. zbornic Hrv. in Sje; v poklicu se je predvsem ukvarjal s civilnim in upravnim pravom, mnogokrat je zastopal slov. podjetja in ustanove. Med odvetniško prakso se je seznanil in spoprijateljil tudi z znanimi osebnostmi, tako npr. s poznejšim kard. Šeperjem. Ohranjal je stike z domačimi, tako z nadšk. Sedejem, kot z bratom Cirilom, ki je bil duh. na Goriškem. Še redneje je prihajal med svoje v Cerkno, pa tudi v Gorico in Števerjan po vojni. Dvakrat se je udeležil tudi slavja Kluba starih goriških študentov (Čepovan, Sv. Gora). Zanimali so ga pretekli časi, domoznanstvo rodnega Cerkljanskega, pa tudi sodobna zgod. dogajanja; iz takih nagibov je tudi nagovoril svojega rojaka, sošolca in prijatelja Andreja Kobala (PSBL II, 76–79), da je dal tiskati GMD svoji zanimivi knjigi spominov Svetovni popotnik pripoveduje (1975, 1976). Za glasilo Odvjetnik (XVII, 10–11, 1967, 362–72) je napisal članek Pravnička obitelj dra Antuna Rojca st. in v njem orisal lik Antona Rojca in njegovega sina Milana. Svojemu stricu F. B. Sedeju, kateremu je bil ob njegovem umiku iz Gor. pred granatami prve svet. vojne v Ravne pri Cerknem mesec ali dva za nekakšnega tajn., je skazal hvaležnost in spoštovanje s posebno knjižico Dr. Frančišek Borgia Sedej, knezonadškof goriški in metropolit ilirski; izšla je v samozaložbi v Zgbu 1971, ob 40-letnici nadškofove smrti. V njej je S. predstavil življenje in delo svojega uglednega strica, pa tudi splošne razmere v tistem času. Za stalno spominsko razstavo v veži cerkljanskega župnišča pa je že 1970 daroval doprsni kip nadškofa Sedeja, delo akad. kiparja Bojana Kunaverja.

Prim.: Osebni podatki; A. Čupovič, Zaslužni advokati, Dr. Josip Sedej, Odvjetnik, XVII/12, 1967, 425–26; T. Pavšič, V Zagrebu je umrl odv. J. S., PDk 8. maja 1977; K. H.(umar), Dr. J. S., KatG 12. maja 1977.

Pšč.

Pavšič, Tomaž: Sedej, Josip (1899–1977). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi931360/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (13. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine