Sedej, Frančišek Borgia, nadškof (1854–1931)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 46, 15. 11. 1931

Slovenski biografski leksikon

Sedej Frančišek Borgia, 10. gor. nadškof, r. 10. okt. 1854 trdnemu kmetu Lovru (»Anžigovcu«) in Mariji r. Bevk v Cerknem na Goriškem, u. 28. nov. 1931 v Gor., 3. dec. pok. v cerkvi na Sv. gori. S. je obiskoval 2 razr. osn. šole v Cerknem, zaradi nenavadne nadarjenosti so ga poslali na normalko v Gor.; tu je, stanujoč v malem semenišču, odlično končal 7. razr. drž. gimn., po opravljeni vojaščini še 8. razr. z maturo (1873) na franč. gimn. na Kostanjevici pri Gor., hkrati pa 1. letnik bogosl. v Gor. in bil 1877 ord. Po kratkem kaplanovanju v Cerknem in Šebreljah ga je gor. nadškof A. Gollmayer (SBL I, 229) poslal na Dunaj v Avguštinej (1878—okt. 1882). Tu se je S. posvetil bibličnim vedam in orient. jezikom (prom. 1883); s fakultetno štipendijo je potoval v Palestino. Po vrnitvi je bil kaplan na gor. Travniku, hkrati katehet na dekl. šoli gor. uršulink, potem prefekt in knjižničar v osred. bogosl. semenišču. Kot profesor (1883–9) na bogoslov. učilišču je sledil Š. Kociančiču (SBL I, 481–2) in učil bibl. vede Stare zaveze ter semitske jezike. Nov. 1889 — sept. 1898 je bil S. dvorni kaplan in študij. ravnatelj bibličnih ved, knjižničar in ekonom v Avguštineju na Dunaju ter naslednik M. Napotnika (SBL II, 190–2); v tem času je mnogo potoval po Balkanu, Italiji, Franciji in Nem. ter pisal članke. Na Dunaju je ustanovil akad. društvo Danica, predsedoval dijaš. podpor. društvu in bil blagajnik Ambrozijevega društva. L. 1898 ga je pozval kardinal J. Missia (SBL II, 135–7) v Gor., kjer je S. postal kanonik, stol. župnik in dekan. V osred. bogosl. učilišču je po J. Pavlici (SBL II, 272–3) prevzel še predavanja o Novi zavezi. Bil je tudi član dež. šol. sveta, škofij. nadzornik slov. in nem. šol. Jan. 1906 ga je cesar predlagal, febr. sv. stolica potrdila za gor. nadškofa in metropolita ilirskega, marca so ga posvetili in ustoličili. Ko so v 1. svet. vojni granate padale na škofij. vrt, je S. odpeljal vodstvo, gojence in knjižnico bogosl. semenišča v cistercijan. samostan Stična na Dol., kamor se je po kratkem bivanju v Vipavi in Ravnah pri Cerknem tudi sam odpravil. L. 1918 se je vrnil v Gor., začasno upravljal Italiji pripadle dele bližnjih škofij: postojnski, trnovski, vipavski, idrijski dekanat ter Trbiž s Kanalsko dolino. Zaradi nevzdržnega pritiska italij. fašist. oblasti se je po 25 letih škofovanja umaknil: 23. okt. 1931 je bila njegova odpoved v Rimu sprejeta, sam pa imenovan za naslov. škofa eginskega; čez dober mesec nato je u.

Nadškofa S-a so močno zanimala verska in socialna vprašanja (gl. pastirske liste 1907, 1910, 1912, 1924; 1929 poudarja važnost materinščine pri kršč. nauku) V 1. svet. vojni je ukazal duhovnikom oditi s svojimi župljani v pregnanstvo; pobudil je pomožne odbore za podporo beguncev na Dunaju in v Lj. — Da bi bolje usposobil duhovništvo za dela med ljudstvom, je uvedel dvakrat na leto dekanij. konference; organiziral cerkv. društva, uspele evh. kongrese in ljud. misijone; pobudil zadruge za obnovo pa vojni poškodovanih cerkva (v 11 letih 62 spet pozidanih) in odbor za obnovo svetogorskega svetišča, kamor so prenesli medtem v Lj. spravljeno sveto podobo (M 1920, 49–50). — Z bogatim, na Dunaju in v svetovnih muzejih pridobljenim znanjem, se je S. na vizitacijah posebno zanimal za likovno umetnost. Pridobil je umetnost. zgodovinarja dr. Karla Drexlerja, da je predaval umetnost. zgod. na bogosl. semenišču. S. je tudi oskrbel 2 tečaja (1908, 1911) za cerkv. umetnost ter skušal urediti škofij. muzej na znanstv. podlagi. Uvedel je nov Cerkveni molitvenik (benedikcional) za slov. del škofije in posebej za furlanskega (1931–2).

S. je bil narodnostno globoko zaveden, vendar širokopotezen tudi za Furlane in Italijane. Zgradil je 1908–12 gor. malo semenišče, kjer je poskrbel za narodnostno vzgojo duhovnikov in laikov. Ko je italij. fašizem izrinil iz osn. šol slovenščino, so S-evi duhovniki učili otroke tudi slov. branja in pisanja. S. se je dosledno upiral nastavitvi italij. duhovnikov v slov. krajih; ko so v Istri fašisti divje preganjali ondotno slov. duhovščino, je S. v njeno zaščito dosegel posebno papeževo okrožnico. Kljub sramotilnim demonstracijam, blatenju pa časopisih in javnih napadih je osnoval za Slovence: Prosvetno zvezo, Zadružno zvezo, KTD, GMD in M.

Pisec. Že kot gimnazijec (»Matic«) je S. sodeloval pri dom. listu Lipa. V počitnicah je s Štrekljem nabiral po vaseh pesmi in pravljice; pesmim, ki jih je zapela Pagonova Mica, je napisal napeve. Nar. blago je pošiljal Baudouinu de Courtenayu (SBL I, 27), ki ga je objavil (AslPh 1884, 1885); kot prof. bogosl. je svojo in bivših gor. dijakov zbirko nar. pesmi izročil Štreklju (SNP I, XIV). — Iz svoje prave stroke — biblične vede — je S. objavil razprave: o sedemletni lakoti za časa Jožefa Egipt. (DS 1891, 420–3), o klinopisnih spomenikih, tičočih se sv. pisma (ib. 1897, 314 sl.), o znova najdenih spomenikih z ozirom na sv. pismo (VBV 1898, 8 sl.); o Davidu Frid. Straussu (RK 1893, 1894) in spisih E. Renana (ib. 1894, 292–311). — Ocenil je Klofutarjev (SBL I, 464) Commentarius in evang. s. Matthaei (Theol.-prakt. Quartalschrift, Linz. 1900, 667). — Poljudno je razlagal Križev pot v Jeruzalemu (S 1896, št. 76–8, 80) in napisal zgodovinska spisa Die iilyrische Kirchenprovinz (Die kath. Kirche. Herausgeg. v. d. Leogesell. in Wien. Band: Deutschland, Oesterr.-Ungarn. 1900, 318–20) ter Das Fürsterzbistum Görz (ib., 321–30).

Kot dober pevec in igralec na klavir, harmonij in orgle je bil S. vodilen cecilijanec na Goriškem. Že 1883 se je trudil za ustanovitev Cecilijanskega društva za gor. nadškofijo, bil je član glav. odbora, pozneje predsednik. Reformiral je cerkv. glasbo in petje s tečaji za duhovnike in zborovodje (zlasti 1907 v Gor.). — Pisal je v Folium periodicum o tekstu in jeziku sakralne glasbe (1883, 17 sl.), o gregorijanskem petju (1884, 75 sl.), o orglah in drugih glasbilih (1885, 63 sl.) in posameznih delih liturgije (ib. 147 sl.). Dopisoval je v CG o cerkv. lat. petju in cerkv. glasbi v Gor., ustanovitvi Cecil. društva za gor. nadškofijo (1878, 43; 1883, 92; 1886, 79; 1905, 60–1); o podobnih pojavih na Dunaju (1880, 1881, 1890, 1891, 1898); o stanju cerkv. glasbe v Dalmaciji (1891, 95) ipd. (1886, 1895, 1896, 1898, 1900).

S. je bil iskren prijatelj S. Gregorčiču (gl. njegove pesmi, ZbrD II, 1948, 282–4, 312–3) in ga pregovoril, da je le-ta prepesnil biblične tekste (Fr. Koblar, S. Gregorčič. 1962, 159). Napisal mu je tudi Uvod v knjigo Job (S. Gregorčič, Job. Gor. 1904). — Izobraženi S. (obvladal je nad 10 jezikov) je ostal preprost, tesno povezan z življenjem; pravičen, do skrajnosti dosleden, kadar je šlo za načela, mehak do človeka. Z neustrašeno odkritostjo se je boril za resnico, da je prisilil tudi nasprotnike do spoštovanja. Njegova rojstna, od 1665 stoječa hiša je bila med 2. svetovno vojno porušena, potem obnovljena in nanjo vzidana spominska plošča. — Prim.: Gabršček II, 206, 288–9, 396–7; Moder, Moh Bibl; DS 1904, 760–1; 1906, 185–6; 169 (slika); 1944 II, 24–6; Sn 1904–5, 91–2; Folium periodicum 1906–31; Pm 1906, št. 4; Soča 1906, št. 8; (Kovačič Franc), VBV 1906, 220; Družin. pratika 1907 (s sliko); 1933; KCMD 1907, 47–9 (Gregorčičeva pesem); Il seminario arcivescovile di Gorizia 1912–62; IG 1914, 82 (s sliko); M 1920, 49–50; 1932, 9; 1934, 47; 1937, 21; Zbornik svečenikov sv. Pavla 1923–4, 90; 1926, 50; 1927, 109–32; Gor. Straža 1924, št. 78, 79; 1927, št. 63, 64; Spomenice slov. kršč. organizacij ob 70-letnici dr. F. B. Sedeja. Gor. 1924; Ličan J., KGMD 1925, 67–71 (s portretom in 2 slikama); 1928, 69 (pesem), 70–3 (s 4 slikami); 1962, 68–71; S 1926, št. 177; 1927, št. 191 (s sliko in sliko knezoškof. deš. semenišča v Gor.), 194; 1931, št. 68 (s sliko), 250 (s sliko), 273 a (s sliko); Fr. Š(uklje), št. 276, 277; 1936, št. 270 (s sliko herme v Stični), 276; Fr. Ferjančič, CG 1927, 210–3; IS 1927, št. 45; 1931, št. 51; Mali List 1927, št. 35; Naš čolnič 1927, 194, 230; KGM 1928, 33–5 (s sliko); A. M., Delav. Pravica 1931, št. 48; J 1931, št. 253 (s sliko); Lj. škof. list 1931, 145–6; Našemu nadpastirju ob srebrnem jubileju. Gor. 1931; S 1931, št. 68 (s sliko); SN 1931, št. 273 (s sliko); Barbalić F., Vjerska sloboda Hrvata i Slovenaca u Istri, Trstu i Gor. 1931, 23–4; -ski, PonS 1932, št. 48 (s sliko); č 1933–4, 194–200; Zdorov, Gr 1933, 297–300; Dr. J. P., KMD 1933, 66–7 (s sliko); 1938, 52–3; Mrb koledar 1935, 70; PonS 1936, št. 48; Oznanilo 1946, št. 34; Klinec R., Zgod. gor. nadškofije. 1951, 49–50; S. Gregorčič, ZD II, 1948; III, 1951; IV, 1951, kazalo; Družina 1952, št. 6; 1954, št. 17 (s sliko); Jože Šavora, OrgV 1954, 128–30; ib. 131; Koblar Fr., S. Gregorčič. 1962, 159, 172, 241, 242, 244, 279. — Sliki: KMD 1938, 52, 53. Kralj

Kralj, France: Sedej, Frančišek Borgia, nadškof (1854–1931). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi555187/#slovenski-biografski-leksikon (16. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine