Primorski slovenski biografski leksikon

Milič Jolka, prevajalka, publicistka, pesnica, r. 5. febr. 1926 v Sežani. Oče Jože (1896–1956) iz Trsta, pek v Sežani, mati Ivanka Perhavc (1906) iz Senožeč. V družini so bili trije otroci, najstarejša sestra Vilemira se je drugič poročila v Milanu, najmlajši brat Josip pa je znani fiziolog (gl. čl.). M. je obiskovala it. osn. š. v Sežani (1933–37), nato pa nižjo trg. š. v Trstu (19370–40), nakar je delala v domači prodajalni ter vodila tudi njeno knjigovodstvo, učiteljišče pa je opravljala privatno ter 1947 maturirala pri uršulinkah v Gor. Po nacionalizaciji pekarne se je morala zaposliti kot bančna uradnica (1949–52), potem pa je opravljala občasno različna honorarna dela. 1952 se je poročila s slikarjem Ivanom Varlom (1923–1979, gl. čl.), se z njim ločila in ponovno poročila. Hčerka Jeanne se je rodila 1953 in dela kot uradnica v Lj. Z literarnim delom se je začela ukvarjati razmeroma pozno; sodelovala je v trž. dij. reviji Setev (1946–48) s pesmimi (podpis Trnček, J. M.); njeno prvo izvirno delo, podpisano s pravim imenom, je izšlo šele, ko je imela 28 let (Novelica o Metki, TT 9. sept. 1954), nato pa je objavila več proznih del ter poezijo v različnih revijah ter v pesniški zbirki Pesniški list 8, Koper-Trst 1972. Sodelovala je v katalogu Verbo voko vizuel, Bgd (Muzej savremene umetnosti) 1982, v knjigi Slovenec sem, Mrb. 1973 (publikacija Dialogov). Uveljavila se je kot odlična prevajalka iz slov. v it. Vrsto prevodov je objavila v it. časopisih: Umana (Trst 1966, 1969, 1971–72), Arianna (Milano 1970), U Meridiano di Trieste (1972, 1974, 1976), Autoturismo (Trieste 1972), Panorama (Reka 1976), La Battana (1978), La Bora (1980), Scena (Milano 1977), Most (1978, 1980–81). V teh in drugih revijah je objavila prevode (ponekod anonimno) S. Kosovela, S. Vegri, T. Šalamuna, E. Kocbeka, J. Udoviča, F. Filipiča, K. Koviča, F. Forstneriča, T. Fritza, T. Kuntnerja, M. Kravosa, C. Zlobca, M. Kačič, A. Pregarca, A. Medveda, I. Svetina, Ž. Petana, V. Truhlarja, Kajuha, Košute, B. A. Novaka. V samostojnih knjigah so izšli njeni prevodi: Srečko Kosovel: Poesie di velluto, Trst 1972 (dve izdaji, prva je polna tiskarskih napak, soprevajalec Pavle Merkù); 13 poeti sloveni contemporanei, Mrb.-Trst 1973; Aleksij Pregarc: Poesie, Gorizia 1974; Boris Pangerc, E scese il silenzio, Castel-nuovo Magra (La Spezia) 1981; I semi della letteratura – Poesie (Edizioni Art gallery club – Massa 1982), prevode Kosovela, Košute in Beličiča je objavil tudi J. Pirjevec v knjigi lnaoduzione� unable to handle picture here, no embed or link alla storia culturale e politica slovena a Trieste nel '900 (Trieste 1983), itd. Za koprski radio je prevedla v italijanščino radijske igre: L. Standker – Rudnik je naš; J. Tavčar – Ogledalo, J. Lukeš – Srčna desetica. Iz it. je med drugim prevedla G. Anglisani, V. S. Cornar, B. Zanelli, D. Dolci, G. Brazzoduro; iz franc. pa dadaiste B. Cendrars, J. Rostand, L. Pauwels, B. Vian, E. Guillevic, iz španšč. je med drugim prevedlapesmi F. G. Lorce idr. Vidno mesto zavzema tudi njeno publicistično delo, s katerim se oglaša v domala vseh slov. in tudi nekaterih it. časopisih, v katerih objavlja kritike, polemike in glose. Z duhovitim in preprostim kramljanjem večkrat razkriva prezrta ali zamolčana dejstva. V kritikah prevodov pa navaja vedno množico dokaznega gradiva. S svojo ostrino in polemičnostjo zbuja vedno velik odmev. Med drugimje objavljala v: TT (1954, 1956, 1958, 1959), Mlada pota (1955–56), LdP (1955), NRazgl (1955–64, 1966, 1968–71, 1973, 1975–77, 1979–82), Pionir (1956–57), Mladi svet (1958), Perspektive (1963–64), Problemi (1964–68, 1970–71, 1975), PrimN (1964–66, 1968–73, 1975–78, 1980–82), PDk (1965–66, 1968–72, 1976, 1978, 1982), Dial (1965–68, 1972–80, 1982, 1983), Most (1949–50,1969, 1971–72, 1974, 1976–78, 1980, 1983), Otrok in družina (1965, 1967), Kaplje (1966–72), Antena (1966,1973), Pavliha (1963–83), JiS (1967, 1969–70, 1973–74, 1982), Sd (1968), Obala (1969–72, 1974), Sreč (1969–72, 1974–75), Tribuna (1965, 1972), Pič (1970–73), Delo (1971–77, 1978–83), Knjiga (1972, 1974), 7 dni (1972,1978, 1982), M (1972–73), Le livre slovène (1973), NM (1973, 1975), Ned. dnevnik (1973, 1976, 1977, 1981), Jana (1974, 1982), Katedra (1974–75), LitL(1975), Večer (1976), ITD (1977), Teleks (1977–80, 1983), Revija 2000 (1978), Znamenja (1981), Stop(1976, 1977–83), Nova revija (1982), PrimSreč (1982, 1983) itd.

Prim.: Osebni podatki; kritike ob posameznih knjižnih objavah (gl. SBibl); J. Javoršek, Samotni jezdec, Lj. 1973, 169–76; J. Milič, Literarni kotiček, Delo 9. sept. 1972; Barbara Goričar, Stopim v knjigo in živim tam, ITD 9. jul. 1976; Marjan Remic, Puščice z ošiljenega peresa, Ned. dnevnik 25. jul. 1978; J. Milič, Štacuna z (z)mešanim blagom, Teleks 8. sept. 1978; J. Milič, Bodite resni, tovariš Šimenc!, Ned. dnevnik 29. mar. 1981; Majda Suša, Prevajanje za konjiček, PrimN 28. avg. 1981.

Jan

Zoltan, Jan: Milič, Jolka. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi924170/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (26. november 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine