Slovenski biografski leksikon

Zlobec Ciril, pesnik, prevajalec in politik, r. 4. jul. 1925 v Ponikvah pri Sežani delavcu in malemu kmetu Albertu ter Antoniji r. Fabjan, živi v Ljubljani. Obiskoval je it. osn. šolo 1931–8 (7 razr.) v Avberju, klas. gimn. (malo semenišče) 1938/9 v Gor. in 1939–41 v Kopru (dec. 1941 v 4. razr. izključen zaradi izrazite nacionalne zavesti). Nato je živel doma v Ponikvah, 1942 se povezal z OF in kraškimi partizani, marca 1943 bil odpeljan z drugimi mladoletnimi vrstniki v konfinacijo v Abruzze (It.). Po kapitul. It. sept. 1943 se je vrnil na Kras in se vključil v NOV (borec Kosovelove brigade, organizator partiz. šolstva v kraških vaseh), 1944 sprejet v KPS. Ob koncu vojne je bil borec IX. korpusa v Trstu, sept. 1945 demobiliziran. Opravil je partiz. tečajno gimn. 1945/6 (izpiti za 4.–7. razr.) in realno 1946/7 (8. razr. z maturo) v Lj., nato na Fil. fak. štud. slov. in ruski jezik, 1953 diplomiral.

Bil je novinar v kult. redakcijah LdP (1953–9), Dela (1959), RTV Lj. (1959–86; odg. ur. kult.-lit. uredništva, potem dramatur. odd., nazadnje kult. umetn. programa Radia); 1986–9 je bil podpreds. Rep. konference SZDL Sje, od 1990 član Predsedstva Sje. – Je član Društva slov. pisateljev (od 1953, 1985–6 preds. Zveze pisateljev Jsle), Društva slov. knjiž. prevajalcev, PEN; bil je član CK ZKS (1969–78) in skupščine SRS (1978–86), obenem član marks. centra in razl. odborov oz. komisij, npr. za idejno delo pri CK ZKS, sveta Univ. E. Kardelja (preds. 1986–8), štev. žirij za lit. nagrade (Prešernova, Njegoševa, AVNOJ idr.), 1985 izvoljen za dopisnega člana SAZU in 1989 za rednega, 1990 za dopisnega JAZU. – Prejel je odlikovanja: 1951 red zaslug za narod s srebrno zvezdo in 1975 dela z zlatim vencem, 1984 Commendatore dell'ordine al merito della Repubblica Italiana (za prev. iz it. jezika), 1984 zlato priznanje OF slov. naroda. – Nagrade: Župančičeva 1976 (za prevode), Prešernova 1982 (za pesn. zbirki Kras in Glas), mednar. E. Montale 1984 (za prev.), Città dello Stretto 1984 (za zbirko Ritorni sul Carso), Ascona 1985 (za literaturo); priznanja: listina knjiž. prevajalcev Jsle 1978, Disova plaketa 1984 (za poezijo).

Z-čevi lit. začetki segajo v koprsko šolanje, kjer je 1939–41 ur. in večinoma sam pisal ileg. rkp glasilo, kar je bil tudi eden od razlogov za izključitev; list so ob zaplembi uničili. V času NOB je nekaj pesmi izšlo v partiz. tisku. Po vojni je obj. poezijo v Mladini (1945, št. 20: Tito), MR, Besedi, NS, NSd, Reviji 57, Perspektivah, Obali idr. Sodel. je v zborniku Pesmi štirih (1953, soavtorji K. Kovič, J. Menart in T. Pavček; ponatis 1988), ki je pomenil enega izrazitejših premikov od povojnega pesn. aktivizma k intimizmu. Z. kaže tu še izrazite novoromant. vplive, prisotne so tradic. verzne oblike, rime, verzna zvočnost. Tematika je pretežno ljubezenska, v igrivem ali sentimentalnem tonu. Samostojno so izšle zbirke: Pobeglo otroštvo (1957; ocene: J. Jerovšek, NRazgl 1957, 387–8; V. Klabus, Revija 57, 1958, 56–63; F. Novak, NSd 1960, 939–45), ki kaže nastajanje specifičnega pesn. izraza in premik od vezanih oblik k sproščenemu svobodnemu verzu, naslovna tema pa je eno od središč njeg. pesništva, tudi poznejšega; Ljubezen (1958; ocene: K. Kovič, Knjiga 1958, 330–3; M. Kmecl, NRazgl 1959, 222; F. Novak, NSd 1960, 939–45; Prežihova nagrada 1959) je tako po naslovu kot po vsebini posvečena bistveni temi njeg. poezije, modernemu čutenju in izpovedovanju erotike; Najina oaza (1964; ocene: F. Forstnerič, Dialogi 1965, 317–9; B. Hofman, Prim. novice 1965, št. 5; J. Snoj, Delo 1965, št. 20; nagrada Prešernovega sklada 1965) prinaša nadaljnje variacije ljubez. tematike, a ob erotičnih soglasjih in razglasjih obravnava tudi druga temeljna vprašanja; Pesmi jeze in ljubezni (1968, spremna beseda M. Mejak; ocene: V. Klabus, NRazgl 1969, 108; F. Pibernik, Obala 1969, št. 1; J. Pogačnik, Sd 1970, 87–91) vsebujejo nove vsebinske elemente in razpolož. tone; pesnik se »jezno« odziva na sodobno družb. življenje (Slovenski sonet I–II), sicer pa zbirka nadaljuje avtorjevo že uveljavljeno in značilno ljubezen. poezijo, usmerjeno predvsem na zakonski odnos med možem in ženo; Vračanja na Kras (1974; ocena D. Poniž, NRazgl 1975, 37–8) vsebuje cikla Hiša očetova in Vračanja, vezana na starejši pesmi Očetu (obj. v Pesmih štirih) in Pobeglo otroštvo (v istoimen. zbirki), ki sta variaciji stare teme otroštva oz. vzpostavljata temo rodne pokrajine, značilne predvsem za knjigo pesmi Kras (1976, spremna beseda J. Kos; z bibl; ocena D. Poniž, NRazgl 1977, 68–9), v kateri je v ospredju pokrajina, vezana na razl. pesniška doživetja; Glas (1980, spremna beseda M. Kmecl; oceni: F. Benhart, Sd 1981, 190–204; P. Kolšek, NRazgl 1981, 489) vsebuje poleg stalne erot. lirike in refleksij tudi nenavadno sveže pesmi z vojno tematiko; za Nove pesmi (1985; ocena P. Kolšek, NRazgl 1985, 738) sta značilna vračanje k tradic. oblikam (nekajkrat se pojavi sonet) in upesnjevanje eksistencialne problematike z motivi antičnih likov (Orfej, Prometej, Tantal, Ikar, Sizif). V zbirki Moja kratka večnost (1990; ocena M. Crnkovič, Delo 1990, št. 62) je – kot v prejšnji – več sonetov, novost za Z-a pa so tu epigrami; očitna je vsebinska tridelnost: najprej ljubezenska lirika, v središču sta satirična poezija na konkretno dogajanje in poezija z nacionalno tematiko; zbirko zaključuje refleksivna lirika na splošnejše teme.

Izbori: Čudovita pustolovščina (1971), Dve žgoči sonci (1973, v obeh spremna beseda M. Mejak), Pesmi (1979, z bibl; oceni: D. Rupel, Teleks 1979, št. 29; I. Svetina, Delo 1979, št. 202), Pesmi ljubezni (1981, spr. beseda J. Kos), Beseda (1985; z bibl in izborom kritik), kaseta Ob 35-letnici izida Pesmi štirih (1988, izbor pesmi K. Koviča, T. Pavčka, J. Menarta in Z-a). – V celoti predstavlja Z-čeva lirika, ki sega od tradic. tonov k zmernemu modernizmu, enega izrazitih in profiliranih svetov v slov. liriki, kot »pevec ljubezni« pa sodi med najvidnejše tovrstne slov. pesnike. Njeg. lirika izhaja iz elementov romanske in mediteran. pesn. tradicije (prim. Z-čeve prev. iz it. poezije) in je blizu svojskemu manierizmu (prim. J. Kos, v zbirki Kras).

Prevodi njegove poezije so zlasti pogosti v Jsli in It. Samostojno so izšli: Ljubav – Ljubezen (dvojezično, prev. D. Poznanović, Kruševac 1964), Bele zastave (dvojezično, prev. isti, Bgd 1964), Kras (prev. R. Njeguš, Bgd 1977), Amshimi im i shkurtër (Moja kratka večnost, prev. J. Gërvalla, Priština 1978), Moja kratka vječnost (dvojezično, prev. S. Mihalić, Zgb 1982), Ritorni sul Carso (Padova 1982), U kapki rose (prev. M. Kološnjaï, Novi Sad 1983), Kras (prev. in spr. beseda M. Matevski, Skopje 1984), U traganju za svojim likom – Svoj obraz iščoč (dvojezično, prev. R. Njeguš, Čačak 1984), Prizoner al corpului (prev. S. A. Doinaş in P. Cîrdu, Bukarešta 1986), Beseda in ljubezen – Reć i ljubav (dvojezično, prev. R. Njeguš, Valjevo 1986), Nove pjesme (prev. ista, Sarajevo 1986), Vicinanze (prev. A. Bressan, spr. beseda G. Spagnoletti, Caltanisetta 1986).

V romanih Moška leta našega otroštva (1962; ocene: M. Mejak, NRazgl 1962, 355; J. Snoj, Delo 1962, št. 269; M. Kmecl, NRazgl 1963, 13; na natečaju prejel 1960 Kajuhovo nagrado) in Moj brat svetnik (1970; oceni: D. Rupel, NRazgl 1971, 108; J. Šifrer, Sd 1971, 420–2; v madž.: Testvérem, a szent, prev. O. Gállos, Budimpešta 1977), ki sta pretežno avtobiografska, opisuje vojne dogodke in svojo družino.

Kulturo (knjižne ocene, poročila o delovanju razl. kult. ustanov in društev, intervjuji, polemike o svobodnem lit. ustvarjanju idr.) in kult. politiko (največ o slov. šolstvu in nac. vprašanju v slov. kulturi) obravnava v štev. člankih, esejih (predvsem v LdP, Delu in Sd) in knjigah: Spomin je včasih moč in sreča (1961, zapisi ob partiz. grafiki), Poezija in politika (1975, polemični kulturnopolit. spisi, nastali ob urejanju Sd), Slovenska samobitnost in pisatelj (1986, o slov. kulturnih in narod. vprašanjih, predvsem v zvezi z izobraževalnimi »skupnimi jedri« in novimi unitarističnimi težnjami v jsl politiki), Priznam, rekel sem (1988, izbor intervjujev).

Prevajal je največ iz it. in shrv. Knjižno so izšli prevodi it. poezije G. Leopardija (Pesmi 1954, Lirika 1971), Danteja (Novo življenje 1956, Lirika 1975), S. Quasimoda (Pesmi 1960, 1973, 1975, 1978), Sodobna it. lirika (1968, sour. G. Spagnoletti), G. Carduccija (Lirika 1971; Izbrane pesmi 1982, z A. Gradnikom), E. Montaleja (Pesmi 1975, 1976), G. Ungarettija (Pesmi 1980); proze: A. Moravia (Rimljanka 1956, Prezir 1958, 1964), G. T. Di Lampeduse (Leopard 1960), C. Malaparteja (Koža 1962), A. Manzija (Najdenec 1963), L. Sciascie (Sovji dan 1963); esejev A. Bressana (Pustolovščina besede, 1985, s sinom Jašem). Iz shrv. je prev. poezijo Đ. Radišića (Pohorska legenda 1961), O. Daviča (Pesmi 1963), V. Popa (Stihi 1963), Antologijo hrv. poezije (1975, z drugimi) in. antol. srb. poezije 20. stol. Med resničnostjo in snom (1984, z drugimi), prozo M. Alečković (Po četrtku sreda 1965), S. Mihalića (Krčma na vogalu 1974), M. Slavička (Pegasto tisočletje 1977) idr. Iz romunščine je prev. knj. S. A. Doinaş, Pesem kot zmagovita srečka (1989, soprev. P. Cîdru).

Urejal je Besedo (1953–6, z J. Kosom) in Sd (1965–, od 1969 glavni in odg.). Sam ali z drugimi je ur. antologije: Jsl revol. poezija (Zgb 1959), Letteratura e arte figurativa nella Jugoslavia del dopoguerra (Caltanisetta 1962), Nuova poesia Jugoslava (Parma 1966, s spr. besedo), Ljudi (Bgd 1969), Antologija slov. poezije (Zgb 1974, s spr. besedo), Jsl pjesništvo NOB i revolucija (Zgb 1983), S. Kosovel, Ekstaza smrti (Novi Sad 1964), S. Kosovel in L. Spacal, Kras (Trst 1980, z esejem), Poesía eslovena contemporánea (Madrid 1986), Antologija savremene slov. poezije (Prokuplje 1989).

Psevd.: Amen, Štempihar, Tovariš Nimanič (vse uporabljal v partizanih), Valetov (takoj po vojni), cic, -il, antikronist idr. (pri glosah v Sd).

Prim.: osebni podatki; SBibl; EJ; Moder, SLNP; SGL; B. Paternu, Slov. književnost 1955–65, I, 1967, 158–163, 376 (s sliko); T. Kermauner, Natura in intima, 1969, 522–39; J. Pogačnik, Obrazi sodobnih slov. pesnikov, Sd 1972, 46–51 (s sliko); isti, Zgod. slov. slovstva, 8, 1972; M. Mejak, Sd 1973, 313–27; R. Ivanović, Sd 1977, 1198–209; Slov. književnost, 1982; B. Golob, Srce ustvarja, roka piše, 1983, 286–9, 329 (s sliko); F. Bohanec, Živa stvarnost, 1983, 254–9; F. Benhart, Sd 1985, 708–13; A. Bressan, Pustolovščina besede, 1985, 129–201; LSAZU 1985 (1986), 101–3 (s sliko). – Intervjuji (vsi s slikami): Knjižna polica 1967, št. 6 (G. Kocijan); Mladina 1971, št. 51/52 (M. Dolenc); Katedra 1971/2, št. 9 (L. Senger); Delo 1976, št. 148 (M. Košir); Knjiga 1976, 495–505 (B. Hofman); Uomini e libri (Milano) 1983, št. 94 (A. Bressan); Delo 1990, št. 98 (J. Horvat); T. Kermauner, Poezija slov. zahoda, I, 1990, 34–41. – Upodobitve: F. Slana, olje 1952; M. Dovjak, olje 1963; G. Kolbič, mavec 1974; karikature: B. Pečar, Iz oči v oči, 1985 (gl. Umetniki in spremljevalci, 1981). Lah

Lah, Andrijan: Zlobec, Ciril, akademik (1925–2018). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi870248/#slovenski-biografski-leksikon (18. april 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine