Slovenski biografski leksikon

Vogrič Hrabroslav Otmar (pri krstu Andrej), glasbenik in skladatelj, r. 16. nov. 1873 v Materiji pri Podgradu davčnemu uslužbencu Juliju in Antoniji r. Prezel, u. 21. jan. 1932 v Tolminu. Po osn. šoli v Volčah pri Tolminu, kjer ga je uvedel v glasbo Anton Fajgelj (Danilov brat), se je 1887–9 učil klavirja v zasebni glasbeni šoli in pri GM v Lj. Potem je bil organist 1889–94 v Tolminu in 1894–7 v Gor., 1897 učitelj tambur. društva Danica v Ajdovščini, 1898–900 zborovodja pri glasb. društvu Kolo v Trstu, 1901 štabni organist v Sremski Mitrovici, i.l. kapelnik Jadranske vile na Sušaku, 1903 zborovodja društva Trebević v Sarajevu, 1904–8 na Tržaškem zborovodja in kapelnik društev Kolo v Trstu, Hajdrih na Proseku, Zarja v Rojanu, Zvonimir v Rocolu in Slov. pev. društva pri Sv. Ivanu, 1908–9 vodja Glazb. društva v Pulju, 1910–3 je zaradi bolezni živel v Tolminu, 1914 bil kapelnik društev Odjek in Rodoljub v Zemunu. Med vojno je bil vojak, nato 1920–4 dirigent v SNG Mrb (v sez. 1923/4 le honorarno; prim. R. Brenčič, Dokumenti SGM 1967, 392–4), nazadnje se je preživljal s poučevanjem in z razmnoževanjem notnega gradiva; 1931 se je preselil v Tolmin.

Vokalno instrumentalne skladbe, operete: Jamska Ivanka (po predlogi M. Vilharja, upriz. v Tolminu 1895), Prvi maj (upriz. v Tolminu 1901), Zlata bajka (Trst 1906), Moč uniforme (Trst 1909), Lucifer (upriz. v Tolminu 1914), Zgrešeno nadstropje (upriz. v Tolminu pred 1. svet. vojno); oratorija Kraljestvo tvoje (izved. v Tolminu 1900) in Letni časi (izved. v Mitrovici 1901); kupleti za nižji glas in klavir (Trst-Tolmin 1901); opera Serafina (v italij., nedokončano). Instrumentalne skladbe, večinoma priredbe (predvsem Prešernovih uglasb. pesmi), je obj. v Slavjanski liri (Trst 1901, št. 1–6; V. tudi ur. in zal.): Najboljše pa so vokalne skladbe, ki jih je obj. v svoji zbirki Secession-Album (Sarajevo 1903) in še nekatere, npr. Ančika (GZ 1900), Pismo (21 moških zborov, 1906), Izpremenjeno srce (Pevčeva pesmarica, 1925). Njegove skladbe so izhajale še v Pevcu, Zborih in Pesmarici GM (1922).

V mladosti je bil zelo razgiban skladatelj. Tedaj je ustvaril največ in tudi najboljše skladbe, imel z njimi omembe vreden uspeh, ki pa se ni obdržal. Po slogu je pravi romantik; Secession-Album je secesijski bolj po zunanji obliki (tudi notografiji) kakor pa glasb. vsebini. — Prim.: r. matice (ž. urad Materija); arhiv. gradivo in zapuščina (glasb. oddelek NUK; Nar. in štud. knjižnica v Trstu); Bibi JLZ 13–14; Plesničar; Repertoar; SGL; J 1932, št. 18; M. Rutar, Tolminski zbornik 1956, 55–63, anon. biograf. 64–5 (s sliko); Š. Bulovec, Prešernova bibliografija, 1975; I. Jelerčič, Pevsko izročilo Primorske, Trst 1980; Leksikon jsl muzike, Zgb 1984. Slike: glasb. oddelek NUK. Škulj

Škulj, Edo: Vogrič, Hrabroslav Otmar (1873–1932). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi804944/#slovenski-biografski-leksikon (25. maj 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Primorski slovenski biografski leksikon

VOGRIČ Hrabroslav Otmar (pri krstu Andrej), glasbenik in skladatelj, r. 16. nov. 1873 v Materiji pri Podgradu; u. 21. jan. 1932 v Tolminu. Oče Julij, davčni uslužbenec, mati Antonija Prezel. Zaradi očetove službe je mladost preživel v raznih krajih Primor., v Lokvi, Sežani, Tržiču (Monfalcone) pri Trstu, v Kanalu in Tolminu, kjer mu je oče u. Ko je hodil v osn. š., ga je tolminski župnik priporočil učitelju Antonu Fajglju v Volčah, bratu učitelja in skladatelja Danila Fajglja. Kasneje je študiral še na Orglarski š. v Lj. (okt. 1887–jul. 1889), Potem je bil 1889–94 organist v Tolminu in 1894–97 v Gor., 1898–1900 zborovodja pri glasb. društvu Kolo v Trstu, 1901 organist v Sremski Mitrovici in kapelnik Jadranske vile na Sušaku, 1903 zborovodja društva Trebević v Sarajevu, 1904–08 pevovodja društev Kolo v Trstu, Hajdrih na Proseku, Zarja v Rojanu, Zvonimir v Rocolu in Slov. prosv. društva pri Sv. Ivanu, 1908–09 vodja Glazb. društva v Pulju; po triletni bolezni v Tolminu je postal 1914 kapelnik društev Odjek in Rodoljub v Zemunu. Med vojno je bil vojak. 1920–24 je bil dirigent v SNG v Mrbu. Po 1924 je poučeval petje pri raznih pev. zborih, a stalnega zaslužka ni imel. 1927 je zbolel in prišel v Tolmin, spet odšel v Mrb., a 1931 se je dokončno vrnil na Primor. Nazadnje se je preživljal le s prepisovanjem not. – V. je bil eden izmed redkih tedanjih slov. skladateljev, ki se je ukvarjal s scensko glasbo. D. Cvetko pravi o njem, da je imel dobro kompozicijsko tehniko in veliko načrtov, ki se niso mogli uresničiti zaradi pomanjkanja in nemirnega življenja. Močno nagnjenje do vokalno-instrumentalnih scenskih oblik je pokazal že, ko je 1895 uprizoril v Tolminu spevoigro Miroslava Vilharja Jamska Ivanka, za katero je instrumentacijo opravil sam, ork. pa je povabil iz Gor. Med številnimi glasb. vložki k raznim gled. igram velja omeniti Moč uniforme in Prvi maj. Za meš. zbor in ork. je uglasbil balado Pri kolovratu. Napisal je tudi nekaj zborovskih skladb, ki jih je izdal v zbirki Secession-Album (Sarajevo 1903), v kateri je tudi priljubljena podoknica Lahko noč. Potreba po literaturi za tedanje številne tamburaške ork. ga je spodbudila, da je 1900 začel izdajati tamburaški glasb. list Slavljanska lira. - Njegove skladbe so izhajale v Pevcu, Zborih in v Pesmarici GlasbM (1922).

Prim.: Jelerčič, 160–61; Leksikon Jugoslavenske muzike II, 509; SBL IV, 554 in tam navedena liter.; M. Rutar, TolmZb 1956, anonim. biogr. 64–65 s sl.; Š. Bulovec, Prešernova bibliografija, 1975; MuzE III, 692; Cvetko, Stoletja, 238; A. Rojc, Cultura music. degli sloveni a Trieste, 44–45; D. Cvetko, Zgod. glasb. umetnosti na Slov., 366; G. Radole, Ricerche sulla vita Musicale a Trieste (1750–1950), 269.

Har.

Harej, Zorko: Vogrič, Hrabroslav Otmar (1873–1932). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi804944/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (25. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine