Slovenski biografski leksikon

Vidali Ksenija, operna pevka in pedagoginja, r. 29. apr. 1913 v Škednju pri Trstu ključavničarju Petru Angelu in Frančiški r. Škergat, od 1959 živi v Ljubljani; 1960 se je poročila z dirigentom D. Žebretom. Po osn. šoli v r. kraju je 1927–31 obiskovala zasebno šolo P. Beslenghija v Trstu, 1928–33 se je učila klavir pri L. Sancinu v Škednju, 1932–7 pa solistično petje pri E. Justu v Trstu. Prvič je nastopila 1937 kot Mimi (G. Puccini, La Boheme; ocena F. Govekar, SN 1937, št. 102) v lj. Operi, nato je bila 1938–47 tu angažirana. 1947–57 je bila svobodna umetnica v Milanu in se obenem tudi izpopolnjevala, mdr. pri E. Ghirardiniju. Veliko je gostovala v Lj. in drugih jsl opernih hišah (Bgd, Zgb, Reka, Split), stalnega angažmaja po 1947 pa ni več sprejela. Od 1963 zasebno poučuje mlade pevce (I. Filipovič, J. Reja, N. Sevšek idr.).

Njen repertoar je obsegal ok. 35 vlog. Na lj. odru je bila: Minka (A. Foerster, Gorenjski slavček, 1937), Donna Elvira (W. A. Mozart, Don Juan, 1937), Alice (G. Verdi, Falstaff, 1938), Elza (R. Wagner, Lohengrin, 1938), Jolanta (P. I. Čajkovski, 1938), grofica (W. A. Mozart, Figarova svatba, 1939), Adriana Lecouvreur (F. Cilèa, 1940); Margareta (Ch. Gounod, Faust, 1940), Evridika (Ch. W. Gluck, Orfej in Evridika, 1941), Suzica (P. Mascagni, Prijatelj Fric, 1941), Violetta (G. Verdi, Traviata, 1942), Tatjana (P. I. Čajkovski, Evgenij Onjegin, 1942), Marinka (B. Smetana, Prodana nevesta, 1943), Sneguročka (N. A. Rimski-Korsakov, 1943), Manon (J. Massenet, 1944), Antonija (J. Offenbach, Hoffmannove pripovedke, 1945), Rusalka (A. Dvořák, 1945) idr. Občasno je nastopala tudi v operetah. V Italiji je pela v mnogih mestih, mdr.: v Trstu (Mimi, 1944; Violetta, 1945), Florenci (1946), Milanu (solist. koncerti 1946–7), Palermu (Massenetova Thaïs, 1947; partner baritonist M. Stabile), San Remu (Adriana Lecouvreur, 1947; ob navzočnosti avtorja), Bariju (Violetta, 1948). 1947 je na turneji po Portugalskem v Lizboni in Oportu pela Manon (v Lizboni bil njen partner B. Gigli) in Čo-Čo-San v Puccinijevi Madame Butterfly. Po 1948 je gostovala še v Španiji (mdr. tudi z G. de Stefanom), Avstriji in Tuniziji.

V. je po glasovni opredeljenosti sopranistka lirične in mladodramatske stroke. Med njene pevske odlike sodijo: izredno lcp glas, muzikalnost, topla čustvena interpretacija in igralski talent. Ocene njenih nastopov pričajo, da je bila na lj. opernem odru ena najpomembnejših interpretk Mimi, nekateri tuji kritiki pa so jo uvrstili med najboljše sodobne operne pevke. — Prim.: osebni podatki; r. matice (ž. urad Škedenj); zbirka fotografij (SGM); zbirka posnetkov opernih odlomkov in slov. samospevov (arhiv RTV Lj.); MuzE; GLLjO 1937–63; M. Slavec, SN 1938, št. 279 (s sliko); ista, ŽS 1939, 42–3 (s sliko); Il nuovo corriere (Florenca) 1946, 27. dec.; LdTd 1947, št. 76; Stop 1976, št. 34 (s slikami). Alc.

Ajlec, Rafael: Vidali, Ksenija (1913–2004). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi781573/#slovenski-biografski-leksikon (14. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine