Slovenski biografski leksikon

Valenčič Rafko, teolog, r. 12. okt. 1937 v Merečah pri Ilirski Bistrici kmetu Francu in Ani r. Gustinčič, živi v Lj. Obiskoval je osn. šolo 1943–7 v Ilir. Bistrici, nižjo in višjo sred. šolo 1947–56 v Ilir. Bistrici in v Pazinu, študiral 1956–63 na teol. fak. v Lj., ordiniran 1962. Po kaplanski službi 1962–5 v Postojni, Kolombanu nad Ankaranom in Izoli se je 1965–8 specializiral iz moralke in pastoralke na akademiji Alfonziani lateranske univerze v Rimu, kjer je 1968 dosegel teol. doktorat. Vmes je tam študiral tudi cerkveno glasbo, 1967 pa v Louvainu sociologijo religije. Od 1968 je predavatelj (1972 docent) za pastoralno teologijo na teol. fak. v Lj., od 1973 predava tudi pastoralno sociologijo. Je član medn. konference za sociologijo religije (CISR) in je sodeloval na njenih kongresih v Opatiji, Strasbourgu in Benetkah, delegat fak. na medn. kongresu za cerkvene univerze v Rimu (1976 in 1978), član Sveta za kler pri škofovski konferenci Jsle, član škofijskih svetov v Lj. in Kopru. Od 1975 glavni ur. lista Cerkev v sedanjem svetu, od 1981 ur. zbirke Cerkveni dokumenti. – Napisal je knjige: L'uomo e il lavoro nei documenti del Concilio Vaticano II, Vicenza 1969 (povzetek dis.; prevod Moli i radi, Zgb 1974, 65–116); Zakrament pokore, 1975; Zakrament sprave, 1978. V časopisih BV (1968–), Božje okolje (1977–), Cerkev v sedanjem svetu (1968–), CG (1976–), Družina, Obnovljeni život (1973) objavlja razprave in članke o pastoralni dejavnosti, pokoncilski prenovi, moralnih vrednotah, pomenu župnije, vlogi zakramentov, verski praksi in cerkveni glasbi. – Prim.: osebni podatki; SBibl. Slk.

Smolik, Marijan: Valenčič, Rafko (1937–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi755037/#slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Primorski slovenski biografski leksikon

VALENČIČ Rafko, duhovnik, teološki prof. in pisatelj, urednik in glasbenik, r. 12. okt. 1937 v Merečah pri Ilir. Bistrici, živi v Lj. Oče Franc, kmet, in mati Ana Gustinčič sta družino desetih otrok (7 jih je še živih) vzgajala v kršč. in narod. duhu. 1942 so faš. požgali dom, zato je družina 10 let stanovala v bližnji Bistrici. Osn. š. je začel obiskovati pri šolskih sestrah DND v Trnovem-Ilir. Bistrici (1943–47) in doživel njihov izgon iz samostana in šole (1947). Tedanjo gimn. je začel prav tam, nadaljeval pa v škofij. semenišču v Pazinu v Istri in tam 25. mar. 1956 maturiral. 10. apr. 1956 se je vpisal na Teol. fak. v Lj. in jo dokončal jun. 1963. Vmes je bil skoraj dve leti pri vojakih v Varaždinu. V duhovnika ga je posvetil lj. nadškof A. Vovk 29. jun. 1962 v Lj. Po novi maši je bil eno leto (do sept. 1963) nedeljski pomočnik v Postojni. Isto jesen bi bil moral oditi na nadaljnji študij v Rim, vendar so mu dovoljenje dvakrat odbili. Kpl. v Bertokih pri Kopru (nov. 1963) z delokrogom pri Sv. Brigiti (Ankaran), kjer je tudi stanoval in pripravil ustanovitev župnije (31. jan. 1965), ki so jo nato prevzeli salezijanci. Nato 7 mes. kpl. v Izoli (do sept. 1965). V tem času je bil vpisan na Teol. fak. v Lj. za magisterij in opravil nekaj izpitov. Že tedaj se je zanimal za teol. dela (študiral H. Rondeta, M. D. Chenuja, S. Wyszynskega, J. Maritaina idr.). Na župnijah je posebej delal z mladino in bil med začetniki taborjenj in srečanj. Sept. 1965 ga je škof dr. J. Jenko poslal na študij v Rim, kjer je v prvi skupini Slovenikarjev študiral moralko in pastoralko na Akademiji Alfonziani (Lateranska univerza). Tako je od blizu spremljal zadnje zasedanje koncila, številna predavanja in srečanja koncilskih ekspertov pa so mu odpirala pogled v koncilsko misel. Študij je končal 1. apr. 1968 s specialističnim doktoratom iz moralne teologije s koncilsko temo L'uomo e il lavoro nei documenti del Concilio Vaticano II (mentor Holandec p. Henri Boelaars). Med študijem je eno leto izredno študiral kompozicijo na Pontificio Istituto di Musica Sacra (prof. Carduci). V poletnih mesecih (1967) je študiral pastoralno sociologijo v Louvainu v Belgiji na Cours d'été pour la sociologie religieuse (F. Houtart, J. Remy idr.). - Apr. 1968 se je vrnil v domovino in bil 5 mes. kpl. v Piranu (do sept. 1968). Sodeloval je pri ustanovitvi župnije Portorož-Sv. Lucija (1968). Sept. 1968 je odšel za študij. prefekta v Bogoslovno semenišče v Lj. (1968–74) in honorarnega prof. pri katedri za pastoralno teologijo na Teol. fak. v Lj. Predaval je najprej fundamentalno in individualno pastoralko (tri leta tudi na odd. v Mrbu), pozneje še komunitarno (hodegetiko). Občasno je supliral moralko. Docent 1972, izredni 1978, redni prof. 1989 pastoralne teologije ter predstojnik katedre za past. teol. 1988. Ves čas je član študijske komisije za prenovo študija in ureditev Statuta in Pravilnika TF, ki ga je s Fr. Perkom pripravil in dopolnjeval po koncilskih in pokoncilskih smernicah 1969, 1973 in 1979. Delegat TF na kongresu za preureditev teol. študija v Rimu 1976. Sad kongresa je apost. konstitucija Sapientia Christiana (1979). Prodekan 1976–78 in dve mandatni dobi 1986–88 in 1988–90 dekan Teol. fak. v Lj. V tem času si je prizadeval za pomladitev prof. zbora in strok. izpopolnjevanje, povezanost in sodelovanje z drugimi cerkv. in svetnimi fak. in univ. (protokol s Filoz. fak. v Lj. 1989, s Teol. v Gradcu 1990), ponovno vključitev TF v U v Lj.; bil je podpisnik Magnae Chartae Universitatum ob 900-letnici U v Bologni 1988, si prizadeval za prostorsko ureditev fak. (nakup prostorov bivše Biotehnične fak.), preureditev pastoralnega (VI.) letnika, študijski red in disciplino, začel z izdajanjem vsakoletnega koledarja za akad. leto (1977–78), pripravil poseben Zbornik ob 70-letnici TF 1989 (BV I-II, 1990) itd. - V tem času je sprejel ured. pastoralne revije Cerkev v sedanjem svetu (ustan. 1967, glavni 1975 in odgov. ur. 1985). 1981 prevzel ured. revije Cerkveni dokumenti, kjer je v tem času uredil št. 13 do 43, v večini primerov tudi napisal uvodnik ali študijo k posameznemu vprašanju. Razen na fak. je predaval na teol. in pastor. tečajih za pastoralne delavce doma in na Hrv., na ekum. simpozijih in mednar. srečanjih, na teol. tečajih za študente in izobražence. Ves čas tudi pastoralno dela (asistent primor. študent. skupine od 1969, zakonska občestva 1969–73 in zanje duh. vaje); od 1969 skrbi za škof. dom duh. vaj v Logu pod Mangartom. Član je raznih svetov pri ŠKJ, SPŠK in v koprski škofiji. Nekaj let član CISR (Mednar. konferen. za sociologijo religije). - Izdal je: disertacijo L'uomo e il lavoro nei documenti del Concilio Vaticano II, Vicenza 1969, 96 (delni natis; rkp. Rim 1968, 350 str.; delni prevod in prikaz v hrv. v zborniku Moli i radi, Zgb 1974, 65–116); Zakrament pokore, Lj. 1975, 166+21; Zakrament sprave, Knjižice 65, Lj. 1978, 61; Župnijska pisarna (s sodel.), Lj. 1988, 167. – V razpravah in člankih obravnava zelo različna vprašanja: moralna (vrednote, delo, sekularizacija, prenova človeka, bioetika, homoseksualnost, aids), pastoralna (župnija, skupine, župnijski past. načrt, koncept nove pastorale, delo za poklice, prenova bogoslužja, koncil in koncilska prenova), zakramente (posebej zakr. sprave), pastoralno-sociološka (vloga pastor, sociologije, raziskave, statistika). - Pomembnejši članki: Prenova posameznika in krščanskega občestva v duhu evangelija, BV 31/1971, 118–28; Nove oblike občestvenega bogočastja in religioznih doživetij, BV 32/1972, 241–67; Nekatere ugotovitve analize veroučne statistike v AASP 1965–1970, Katehetski zbornik, Lj. 1972, 143–55; Sekularizacija in moralne vrednote, BV 33/1973, 215–36; Delo za poklice v luči sodobne pastoralne teologije, Obnovljeni život 3/1973, 239–49; Poskus orisa nove pastorale, Cerkev v sedanjem svetu 8/1974, 38–42; Nova podoba krščanskega občestva, BV 36/ 1976, 15–34; Analiza našega stanja glede na katehezo, Pripravljanje novega katehetskega načrta (zbornik), Lj. 1977, 57–88; Ljubi in delaj, kar hočeš, Vera in svoboda (zbornik), Lj. 1978, 119–42; Župnija – skupnost občestva, BV 39/1979, 143–66; Župnija in občestva, Cerkev v sedanjem svetu 13/1979, 139-42; Apostolska konstitucija Janeza Pavla II. »Sapientia Christiana« o študiju na cerkv. univ. in fak., BV 40/1980, 148–59; Fragmenti teologije dela v okrožnici Janeza Pavla II. »O človeškem delu«, BV 42/1982, 261–74; O človeškem delu (okrogla miza), NRazgl 31/1982, št. 9/10, 260 in 290; Aggiornamento 2. Vat. cerkv. zbora, 20 let po koncilu (zbornik), Lj. 1984, 136–47; Ob 20. obletnici začetka 2. Vat. cerkv. zbora, BV 43/1983, 101–12; Veličina in dostojanstvo človekovega dela, Poslednja revolucija (zbornik), Lj. 1982, 244–67; Kriza vrednot v luči vere, Vrednote (zbornik), Lj. 1986, 141–57; Aids kot etični problem, Prelomni časi (zbornik), Lj. 1988, 197–221; Zgodovina Cerkve na Slovenskem po 1945 (v pripravi, 16 str.). V CD je objavil krajše uvodnike in študije k posameznim vprašanjem (prim. št. 13, 16, 24, 36, 37), v prav istih dokumentih nekaj daljših študij-uvodov (št. 13, 16, 24, 28, 36, 37). Objavljal je v: BV, Cerkvi v sedanjem svetu, Obnovljenem životu, Koledarjih MD, Kani, CSEO, raznih zbornikih. Prevedel je obrednik Zakrament pokore, V. knjigo Zakonika cerkvenega prava (1983, V. del), pripravil Gregorja Velikega Pastoralno vodilo (MD 1984). V pripravi je izdaja socialnih okrožnic Cerkve (pri MD). -Kot glasbenik je V. samouk. Klavir in orgle je začel igrati pri 15 letih. V študent. letih je začel študirati harmonijo in kontrapunkt. Zborovodja in organist v Bogosl. semenišču v Lj. 1957–60. Na župnijah (Postojna, Izola, Piran) je vodil cerkv. zbore in prirejal koncerte, nato ponovno v Bogosl. semenišču (1968–71), z njim gostoval v Gor.; sedaj vodi meš. in mlad. zbor pri Sv. Petru v Lj. (od 1974; gostovali v Rimu 1984). Kompozicijo je študiral privatno pri I. Ščeku v Kopru (1964) in v Rimu (1966–67). Izšle so kompozicije: Maša za moški zbor (1979), Slovenska maša za mešani zbor (1971), Novi mašni obred (1970, zlasti se je uveljavil Očenaš), Dva postna psalma, 50. in 90. (1974), Dve božični (1966), Kakor hrepeni (1967), več psalmov za meš. in moški zbor (26., 116., 150.); več sakralnih kompozicij v rkp. Svetne: Bratje, stopimo na plan (1968), Mi smo žanjci (1969).

Prim.: SBL IV, 323–24; Arhiv TF v Lj.; BV - Zbornik ob 70-letnici TF, 50/1990; osebni podatki (1990).

Jok

Kragelj, Jožko: Valenčič, Rafko (1937–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi755037/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine