Trošt, Janko (1894–1975)
Vir: Ilustrirani Slovenec, 7, št. 50, 13. 12. 1931

Slovenski biografski leksikon

Trošt Janko, narodopisec, topograf, muzealec in lutkar, r. 20. jan. 1894 na Razdrtem pri Postojni pisatelju Ivu (gl. čl.) in Rozaliji r. Premrov, u. 20. avg. 1975 v Lj. Osn. šolo je obiskoval 1901–4 v Tomišlju, deško osemrazrednico 1904–9 in 1909–13 učiteljišče v Lj., 1919–20 se usposobil za meščanskošol. učitelja na pedag. tečaju za mešč. šole v Mrbu; 1934 je opravil etnografski tečaj drž. muzeja v Lj., 1948 pa konservatorski tečaj. – Služboval je 1913–4 v Šmihelu pri Nov. mestu, Loškem Potoku, 1915–8 bil vpoklican v vojsko; 1919–20 je bil honor. učitelj na trg. akad. v Mrbu, 1920–9 predmetni učitelj na mešč. šoli v Ribnici na Dol., 1929–45 tu ravnatelj; zaradi spora z OLO Kočevje 1946 odpuščen, 1948 rehabilitiran in 1948–51 predm. učitelj na viš. gimn. v Idriji; 1951 upok. Pozneje se je vrnil v Ribnico in tam živel.

Že pred 1. svet. vojno sta T-a zanimali topografija in ljud. umetnost; 1939 je izdal Zemljevid kočevskega okraja (1:50.000, samozal.), za katerega je leta ugotavljal prvotna slov. imena krajev, ki so jih bili poselili nem. naseljenci in po svoje prikrojili (vso naklado so ob zasedbi uničili Italijani); po nalogu Zav. za spomen. varstvo SRS je jeseni 1947 sodeloval z M. Zadnikarjem in arh. Jož. Kregarjem pri zbiranju topograf. gradiva za Kočevsko (izšlo 1968 z nasl. Gradivo za umetnostno topografijo Kočevske. Popisal, zbral in ur. M. Zadnikar, ciklostil). V Ribnici je skozi 20 let zbiral primere ljud. okraskov na lesu, kovinah, pohištvu in stavbarstvu (zbirka nad 600 risb zgorela ob požaru šole 1944), vodil učne tečaje spominkarstva in rezbarstva za šoli odraslo mladino v Ribnici in Sodražici ter prirejal razstave izdelkov; meščan. šola je imela lastno lutkovno gledališče z rednimi predstavami (oder in ves inventar izdelali učenci pri ročnih delih, okupator ga je odpeljal v Ital.). L. 1945 je v Ribnici organiziral lesno dom. obrt in ustan. zadrugo Suha roba, 1945–6 bil njen preds. V Idriji je 1949 dal pobudo za ustan. Idrijskega muzeja, 1950–5 bil njegov ravnatelj, po vrnitvi v Ribnico pa vodil priprave za ustan. Narodop. muzeja in 1958–61 zbiral gradivo (lesno dom. obrt, lončarstvo), od otvoritve pa do smrti bil tu ravnatelj. T. je bil tudi a) slikar amater (olja, akvareli), rad upodabljal pokrajin. značilnosti Ribniške doline in njenega malega človeka (obrtnika, krošnjarja), risal karikature predvojnih tržanov (ohranjene: A. Podboj, E. Pakiž, A. Šmalc, T., gl. IS 1931, št. 50); v Idriji in Ribnici je opremil muzeja s svojimi večjimi zgodov. slikami; 1946 odkril v p. c. sv. Primoža nad Robom in v Krvavi Peči v okol. Vel. Lašč freske neznanega avtorja, v kapeli v Prevolah pri Hinjah pa verj. gotske freske nezn. slikarja; b) glasbenik, nad 17 let je vodil ribn. Sokolski pevski zbor, z njim prirejal koncerte. – T. je pisal strok. članke 1920–40 za časopisa Razori in Gradjanska škola (o deškem roč. delu, spominkarstvu, lutk. odrih), razprave v: SE (1951, 28–67: Ribn. suha roba v lesni dom. obrti); Les (mdr. 1960, 24–6: Industrializacija lesne dom. obrti), TurV (mdr. 1958, 243–5: Turizem in naše spominkarstvo; 1960, 21–2: Ribn. suha roba in lončar. izdelki v spominkarstvu), Rešeto (1961, 22–5: Pogledi v našo preteklost), Novice (1963, št. 16: Ribničani in nemškarji), Delo (1956, št. 84: Zaslužkarstvo in prava cena) ip. Sestavil je turist. priročnik Idrija, naše najstar. rudar. mesto. 1953. – Prim.: osebni podatki; SGL III, 742; DL 1964, št. 6 (s sliko); Rodna gruda 1964, 364–5 (s sliko); Delo 1975, št. 195 (osmrtnica); Turist. vestnik 1975, 117 (s sliko). – Slika: IS 1931, št. 50, 395. N. Kt.

Kuret, Niko: Trošt, Janko (1894–1975). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi725752/#slovenski-biografski-leksikon (11. avgust 2020). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine