Trošt, Janko (1894–1975)
Vir: Ilustrirani Slovenec, 7, št. 50, 13. 12. 1931

Slovenski biografski leksikon

Trošt Janko, narodopisec, topograf, muzealec in lutkar, r. 20. jan. 1894 na Razdrtem pri Postojni pisatelju Ivu (gl. čl.) in Rozaliji r. Premrov, u. 20. avg. 1975 v Lj. Osn. šolo je obiskoval 1901–4 v Tomišlju, deško osemrazrednico 1904–9 in 1909–13 učiteljišče v Lj., 1919–20 se usposobil za meščanskošol. učitelja na pedag. tečaju za mešč. šole v Mrbu; 1934 je opravil etnografski tečaj drž. muzeja v Lj., 1948 pa konservatorski tečaj. – Služboval je 1913–4 v Šmihelu pri Nov. mestu, Loškem Potoku, 1915–8 bil vpoklican v vojsko; 1919–20 je bil honor. učitelj na trg. akad. v Mrbu, 1920–9 predmetni učitelj na mešč. šoli v Ribnici na Dol., 1929–45 tu ravnatelj; zaradi spora z OLO Kočevje 1946 odpuščen, 1948 rehabilitiran in 1948–51 predm. učitelj na viš. gimn. v Idriji; 1951 upok. Pozneje se je vrnil v Ribnico in tam živel.

Že pred 1. svet. vojno sta T-a zanimali topografija in ljud. umetnost; 1939 je izdal Zemljevid kočevskega okraja (1:50.000, samozal.), za katerega je leta ugotavljal prvotna slov. imena krajev, ki so jih bili poselili nem. naseljenci in po svoje prikrojili (vso naklado so ob zasedbi uničili Italijani); po nalogu Zav. za spomen. varstvo SRS je jeseni 1947 sodeloval z M. Zadnikarjem in arh. Jož. Kregarjem pri zbiranju topograf. gradiva za Kočevsko (izšlo 1968 z nasl. Gradivo za umetnostno topografijo Kočevske. Popisal, zbral in ur. M. Zadnikar, ciklostil). V Ribnici je skozi 20 let zbiral primere ljud. okraskov na lesu, kovinah, pohištvu in stavbarstvu (zbirka nad 600 risb zgorela ob požaru šole 1944), vodil učne tečaje spominkarstva in rezbarstva za šoli odraslo mladino v Ribnici in Sodražici ter prirejal razstave izdelkov; meščan. šola je imela lastno lutkovno gledališče z rednimi predstavami (oder in ves inventar izdelali učenci pri ročnih delih, okupator ga je odpeljal v Ital.). L. 1945 je v Ribnici organiziral lesno dom. obrt in ustan. zadrugo Suha roba, 1945–6 bil njen preds. V Idriji je 1949 dal pobudo za ustan. Idrijskega muzeja, 1950–5 bil njegov ravnatelj, po vrnitvi v Ribnico pa vodil priprave za ustan. Narodop. muzeja in 1958–61 zbiral gradivo (lesno dom. obrt, lončarstvo), od otvoritve pa do smrti bil tu ravnatelj. T. je bil tudi a) slikar amater (olja, akvareli), rad upodabljal pokrajin. značilnosti Ribniške doline in njenega malega človeka (obrtnika, krošnjarja), risal karikature predvojnih tržanov (ohranjene: A. Podboj, E. Pakiž, A. Šmalc, T., gl. IS 1931, št. 50); v Idriji in Ribnici je opremil muzeja s svojimi večjimi zgodov. slikami; 1946 odkril v p. c. sv. Primoža nad Robom in v Krvavi Peči v okol. Vel. Lašč freske neznanega avtorja, v kapeli v Prevolah pri Hinjah pa verj. gotske freske nezn. slikarja; b) glasbenik, nad 17 let je vodil ribn. Sokolski pevski zbor, z njim prirejal koncerte. – T. je pisal strok. članke 1920–40 za časopisa Razori in Gradjanska škola (o deškem roč. delu, spominkarstvu, lutk. odrih), razprave v: SE (1951, 28–67: Ribn. suha roba v lesni dom. obrti); Les (mdr. 1960, 24–6: Industrializacija lesne dom. obrti), TurV (mdr. 1958, 243–5: Turizem in naše spominkarstvo; 1960, 21–2: Ribn. suha roba in lončar. izdelki v spominkarstvu), Rešeto (1961, 22–5: Pogledi v našo preteklost), Novice (1963, št. 16: Ribničani in nemškarji), Delo (1956, št. 84: Zaslužkarstvo in prava cena) ip. Sestavil je turist. priročnik Idrija, naše najstar. rudar. mesto. 1953. – Prim.: osebni podatki; SGL III, 742; DL 1964, št. 6 (s sliko); Rodna gruda 1964, 364–5 (s sliko); Delo 1975, št. 195 (osmrtnica); Turist. vestnik 1975, 117 (s sliko). – Slika: IS 1931, št. 50, 395. N. Kt.

Kuret, Niko: Trošt, Janko (1894–1975). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi725752/#slovenski-biografski-leksikon (28. februar 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Primorski slovenski biografski leksikon

TROŠT Janko, narodopisec, topograf, muzealec in lutkar, r. 20. jan. 1894 na Razdrtem, u. 20. avg. 1975 v Lj. Oče Ivo, pisatelj, mati Rozalija Premrov. Osn. š. je obiskoval 1901–04 v Tomišlju, deško osemrazrednico 1904–09 in učiteljišče 1909–13 v Lj., 1919–20 pa se je usposobil za meščanskošol. učitelja na pedag. tečaju za mešč. š. v Mrbu. 1934 je opravil etnografski tečaj držav. muzeja v Lj., 1948 pa konservatorski tečaj. Služboval je 1913–14 v Šmihelu pri Novem mestu in v Loškem Potoku. Med 1915-18 je bil v avstrij. vojski. Začasno (1919–20) je bil honorarni učitelj na Trgov. akad. v Mrbu, zatem pa se je trajno naselil v Ribnici na Dolenjskem. Služboval je kot predmetni učitelj (1920–29) in ravn. (1929–45) na tamkajšnji mešč. š. Zaradi spora z OLO Kočevje je bil 1946 odpuščen iz službe. Po rehabilitaciji 1948 se je preselil v Idrijo in poučeval kot predmetni učitelj na nižji gimn. do upokojitve 1951. Pozneje se je vrnil v Ribnico in tam živel. - Že od študent. let se je zanimal za topografijo in ljudsko umetnost. V samozaložbi je 1939 izdal Zemljevid kočevskega okraja (1:50000), za katerega je mnogo let ugotavljal prvotna slov. imena krajev, ki so jih bili poselili nemški naseljenci in po svoje preimenovali; žal so vso naklado po zasedbi uničili It. Po nalogu Zavoda za spomeniško varstvo LRS je jeseni 1947 sodeloval z M. Zadnikarjem in J. Kregarjem pri zbiranju topografskega gradiva za Kočevsko; gradivo je izšlo 1968 z naslovom Gradivo za umetnostno topografijo Kočevske (popisal, zbral in uredil M. Zadnikar, ciklostil). V Ribnici je 20 let zbiral primerke ljudskih okraskov na lesu, kovinah, pohištvu in stavbarstvu ter skiciral nad 600 risb, ki so zgorele ob požaru (1944). Istočasno je vodil tečaje spominkarstva in rezbarstva za odraslo mladino v Ribnici in Sodražici ter prirejal razstave izdelkov. Meščanska š. v Ribnici je pod njegovim mentorstvom razvila lastno lutkovno gledališče z rednimi predstavami; oder in ves inventar so izdelali učenci pri ročnih delih, celotno gledališče pa je bilo ob okupaciji zaplenjeno in odpeljano v It. 1945 je T. v Ribnici organiziral lesno domačo obrt in ustanovil zadrugo Suha roba, ki jo je do 1946 tudi vodil kot preds. Kmalu po prihodu v Idrijo je dal pobudo za ustanovitev Mestnega muzeja, si zelo prizadeval za njegov razvoj in ga kot prvi ravnatelj vodil do 1955. Po vrnitvi v Ribnico je usmerjal priprave za ustanovitev Narodopisnega muzeja, med 1958-61 zbiral gradivo (lesno domačo obrt in lončarstvo) in bil od odprtja do smrti tudi ravn. muzeja. - Ob rednih službenih obveznostih je precej časa namenjal različnim ljubiteljskim kult. dejavnostim. Kot slikar olj in akvarelov je rad upodabljal krajinske značilnosti Ribniške doline, obrtnike in krošnjarje ter risal karikature predvojnih tržanov. Najpomembnejše so njegove velike zgod. slike, s katerimi je opremil muzeja v Idriji in Ribnici; idrijski muzej hrani popularne upodobitve legendarnega »škafarja«, klavž in starih rudarskih motivov kot tudi serijo skrbno izdelanih maket, ki nazorno prikazujejo nekdanje rudarske in gozdarske naprave (kamšt, grablje, klavže, jaški in rovi, transport lesa), že 1946 je odkril v cerkvici sv. Primoža nad Robom in v Krvavi Peči v okolici Velikih Lašč freske neznanega avtorja, v kapeli v Prevolah pri Hinjah pa verjetno gotske freske neznanega slikarja. Prizadevno je delal na glasb. področju, saj je nad 17 let vodil ribniški Sokolski pev. zbor in z njim prirejal koncerte. – Kot publicist je napisal precej strok. člankov in razprav s področij ročnega dela, spominkarstva, lutkarstva, domače obrti, turizma, etnografije in domoznanstva. Obravnaval je predvsem območje Ribnice v luči krajevnih posebnosti, ljudskih izročil in materialne kulture. Med službovanjem v Idriji je sestavil zajeten turistični priročnik Idrija - naše najstarejše rudarsko mesto (1953).

Prim.: SBL IV, 188–90; zbirke in dokumentacija Mestnega muzeja Idrija.

Kvčč

Kavčič, Janez: Trošt, Janko (1894–1975). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi725752/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (28. februar 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine