Slovenski biografski leksikon

Trošt Ivo, pisatelj, r. 6. dec. 1865 v Orešju blizu Cola na Vipavskem malemu posestniku Dominiku in Mariji r. Bajc, u. 3. okt. 1937 v Lj. Oče, ki je imel trg. zveze s Trstom, ga je bil namenil za trgovca. Ker je kazal veselje do učitelj. poklica, je 1880 šel v enoletni pripravljalni tečaj v Kobarid; učiteljišče je 1881–5 z odl. uspehom končal v Kopru, tu se je naučil tudi italijanščine; kot samouk si pozneje osvojil še znanje češč. Ravnatelj učiteljišča je skušal pridobiti T-a za službovanje na Primor., a njega je vleklo predvsem v ožje dom. kraje. Služboval je 1885–6 na Ustjah pri Ajdovščini, nato bil 1886–901 premeščen na Razdrto, kjer je bil tudi dom. učitelj in družabnik v graščini V. Garzarolija, 1901–25 nadučitelj v Tomišlju pri Igu. L. 1925 upok., od 1926 živel v Stožicah pri Lj., malo pred smrtjo se je preselil v Lj. – Na svojih službah je povsod gojil sadjarstvo in vrtnarstvo, se posvečal glasbi, vodil cerkv. in posvetne pev. zbore, humanitarna in nar. društva; v UT je 1886–927 pisal članke o stanov. vprašanjih in o vzg. metodi; njeg. pripovedni sestavki so bili uvrščeni v šol. čitanke.

T. je pripovednik poznega realizma. Prvi leposl. spis je že v 3. letniku učitelj. poslal v E (tu bil dolgo let stalen podlistkar); razen črtic in povesti je priobčeval tudi ljudsko blago iz Brkinov (1897–8). Sodeloval je pri DS (1890–901), kjer je njegov razvoj podpiral urednik Fr. Lampe (SBL I, 610–4), pri Slovan. knjižn. (1894, št. 42–3), MS (Zabavna knjižn. 1895, 1904), Ska (1902) in DP (1904). V začetku se je podpisoval z imenom Slavoljub Dobravec. Po preselitvi v Tomišelj je bil pogosten podlistkar SN.

T. je živahen pripovednik dogodb. Snov zajema najrajši iz svojih notranjskih krajev v prostoru med Trstom, Koprom in Nanosom ter prikazuje vaško, trško in mestno življenje. Zato čutimo bližino tujstva, morja, nekatere zgodbe sežejo tudi v daljne kraje, celo v Ameriko. Kot povestničar uporablja še romantično učinkovitost, naključja in presenečenja, konec pa je vzgojno poučen. Ob nastopajočem realizmu se je skušal bolj približati realističnemu oblikovanju (Vodiški samotar, LZ 1895; Družina socialistova (ps. Mirovič), Z doma, DS 1898; Kam sedaj?, Za narod, ib. 1900), toda za to ni imel daru, zlasti pogrešamo dušeslovne poglobitve. Izraziti ljudski značaj imajo povesti za KMD in SV v l. 1891–1915. Njegovemu delu se pozna velika prizadevnost, naglica in prešibka umetniška zmogljivost; to je ugotovila že sodobna kritika (F. Lampe, DS 1896, 26, 255; 1898, 320; Fr. Govekar, LZ 1895, 776; J. J., ib. 1896, 250; J. Tominšek, ib. 1905, 439). – Posebno plodovit je bil T. kot mladin. pisatelj. Sprva je sodeloval v V (1895–7), veliko pa v Zk. L. 1906 sta začela z E. Ganglom (SBL I, 204) izdajati Knjižnico za mladino, kjer je tudi izšla Kitica pripov. spisov (LZ 1907, 187) in dve knjižici njegovih zbranih mladin. spisov pod nasl. Moja setev (Lj. 1914, 1920). – Prim.: osebni podatki; ASK 67; MohBibl 303; Šlebinger 127–8; Fr. Lampe, DS 1898, 320; UT 1898, 113–4; N. Velikonja, DS 1914, 338; J. Wester, LZ 1914, 337; Zk 1915, 266 (s sliko); J 1935, št. 283 (s sliko); J. Debevec, DS 1937/8, 129–38; J 1937, št. 232 (s sliko), 233; SN 1937, št. 226 (s sliko); S 1937, št. 228; M. Brecelj, Ajdovski tekstilec 1973, št. 1, 12, (s sliko). Kr.

Koblar, France: Trošt, Ivo (1865–1937). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi725583/#slovenski-biografski-leksikon (14. december 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine